Jedro

Zakonca nerazdelno odgovarjata za plačilo stroškov skupnega stanovanja, čeprav je lastnik samo eden.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem ugoditvenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi, opr. št. I 589/94, z dne 6.9.1994, ostane v veljavi za znesek 375.243,30 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.8.1994 dalje do plačila, v preostalem delu pa se navedeni sklep o izvršbi razveljavi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 59.535,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.6.1998 dalje do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo "iz socialnopravnih razlogov", v kateri navaja, da je lastnik stanovanja v kraju X. toženkin mož I. K., da je toženka s penzijo, njena hčer A. K. pa s študijsko štipendijo. Prejemki toženkinega moža kot obrtnika so poznani davčni upravi kakor tudi sodišču Radovljica, katero je bilo izvajalec enoumnih partijskih odločitev. Prav tako je toženkin mož moral posredovati za dve leti dodatka in to cirka 12.000,00 SIT mesečno z vrhovnim sodiščem. Vse od takrat je brez kakšnega zaslužka. V dokaz pritožnica dostavlja sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Ob 1274/90 - ter sodbo št. VIII Pg - 157/95 Temeljno sodišče Ljubljana. Katera sodba se je izgubila od višjega sodišča do temeljnega sodišča. Da pritožnica ne utruja s podobnimi sodbami, kot jih dostavlja, katere bodo dostavljene na ustrezna sodna mesta. Svojo pritožbo toženka zaključuje s tem, da pričakuje ugodno rešitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da "socialno pravni razlogi" niso pritožbeni razlogi, ki jih predvideva Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo oziroma njen ugoditveni del najprej preizkusilo v skladu z določbo 2. odst. 365. čl. ZPP, ki pritožbenemu sodišču nalaga, da po uradni dolžnosti preizkusi, če sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane odločbe ni zagrešilo katere od absolutnih procesnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP oziroma kršitev materialnega zakona. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobenih takšnih kršitev sodišča prve stopnje ni storilo in je sodba povsem pravilna in zakonita.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da se terjatev tožeče stranke proti toženi stranki nanaša na stroške ogrevanja stanovanja, za te stroške je bil obremenjen toženkin mož I. K., vendar je bila izterjava dolga zoper njega neuspešna, zato je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper sedanjo toženko. Po določbi 2. odst. 56. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca ter za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem. Nesporno je, da v stanovanju, ki je sicer formalno last toženkinega moža, prebivata tako toženka kot njen mož in oba sta zato dolžna nerazdelno odgovarjati za stroške v zvezi s tem stanovanjem, med katere seveda spadajo tudi stroški ogrevanja. V pritožbi, ki jo je v imenu toženke vložil njen pooblaščenec in mož I. K., je I. K. navedel, "da se z zahtevkom tožeče stranke kot lastnik stanovanja popolnoma strinja za plačilo". Socialne stiske pravdnih strank, zaradi katere ne morejo ali bi zelo težko izpolnjevale svoje obveznosti, pa niti sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Sodišče namreč ni socialna ustanova, temveč je državni organ, ki mora odločati po ustavi in zakonu, pri čemer žal socialne stiske pravdnih strank ne more upoštevati.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 368. čl. ZPP neutemeljeno pritožbno tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugoditvenem delu potrdilo.