Jedro

Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je prenehala ločitvena pravica upnice G. d.d. na 125.000 delnicah ..., prijavljena v zavarovanje denarne terjatve v višini 879.070,56 EUR ter na 33.975 delnicah ..., prijavljena v zavarovanje denarne terjatve v višini 1.431.824,85 EUR (1. točka izreka), da se delnice prenesejo v splošno razdelitveno maso (2. točka izreka) in se KDD odredi, da po pravnomočnosti sklepa izbriše zastavne pravice na delnicah (3. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi upnice in je izpodbijani sklep razveljavilo.

3. Zoper sklep drugostopenjskega sodišča je Vrhovno državno tožilstvo RS vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva). Svojo dovoljenost zahteva utemeljuje s pričakovanim odgovorom Vrhovnega sodišča na še neodgovorjeno vprašanje glede uporabe četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP (tudi) za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavljajo zunajsodno, pa so bile prijavljene v stečajnem postopku. Argumentira, zakaj naj bi pritožbeno sodišče ravnalo nepravilno, ko je uporabilo 282. člen ZFPPIPP, ni pa uporabilo četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP in posledično tudi ne 1. točke prvega odstavka 372. člena ZFPPIPP.

4. Upnica G.d.d. je v odgovoru na zahtevo predlagala njeno zavrnitev.

5. Zahteva izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.

6. Zahteva ni utemeljena.

7. Določbe 305. člena ZFPPIPP urejajo uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi. V prvem odstavku je določeno, da mora upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, v četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da v nasprotnem primeru njegova ločitvena pravica preneha. Upničina ločitvena pravica (kakor tudi sama terjatev) je bila v stečajnem postopku prerekana, tožbe pa upnica ni vložila v zakonsko postavljenem roku. Upoštevajoč samo določbe 305. člena ZFPPIPP bi bilo zato sklepati, da je njena ločitvena pravica prenehala.

8. Vendar pa je za pravilno razumevanje določb 305. člena ZFPPIPP potrebno uporabiti tudi sistemsko razlago. Pravi pomen njenih določb se namreč pokaže šele z upoštevanjem njihove umestitve v okviru celotnega ZFPPIPP in s tem v povezavi z ostalimi zakonskimi določbami.

9. Določbe 305. člena ZFPPIPP sodijo med posebna pravila o preizkusu in sodni uveljavitvi terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (oddelek 5.6 zakona), ki neposredno sledijo posebnim pravilom o prijavi terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (oddelek 5.5 zakona). Določbe oddelka 5.6 urejajo le pravne posledice glede tistih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, ki jih ureja oddelek 5.5. Poenostavljeno povedano, oddelek 5.5 ureja, katere terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice je treba in kako jih je treba prijaviti v stečajnem postopku, oddelek 5.6 pa glede istih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ureja nadaljnji postopek in posledice v primeru, da je upnikova prijava prerekana.

10. Določba prvega odstavka 298. člena ZFPPIPP pove, da je treba ločitveno pravico glede terjatev iz 296. člena (to so terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku) prijaviti v stečajnem postopku, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno. V drugem odstavku 282. člena je drugače določeno za ločitvene pravice, ki se (po drugih predpisih) lahko uveljavijo zunajsodno. Zanje je izrecno določeno, da jih „ni treba prijaviti v stečajnem postopku.“ Po isti zakonski določbi se lahko uveljavijo zunajsodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za posamezno vrsto ločitvene pravice. Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.

11. Zahteva se sklicuje na določbo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP, po kateri lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. Drugače pa je določeno prav za terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, ki se lahko uveljavi zunajsodno.

12. Po določbi prvega odstavka 167. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) zastavni upnik in zastavitelj lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina lahko proda izvensodno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po določilih obligacijskega prava štejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj takega dogovora domneva. Drugi odstavek 167. člena SPZ ureja način izvensodne prodaje, ki se opravi na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni. Za tako zastavno pravico tudi gre v predmetni zadevi. Zato je upnici ni bilo treba prijaviti v predmetnem stečajnem postopku. Samo zato, ker jo je kljub temu prijavila, zanjo ne more veljati določba četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP.

13. Ker se je po povedanem izkazalo, da zahteva ni utemeljena, jo je bilo treba zavrniti (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).