Jedro

Pravno pravilno je stališče, da ni pomembno, ali je bila oporoka sestavljena vpričo oporočitelja, ali pa je bila sestavljena prej in prinesena oporočitelju pred podpisovanjem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni veljavna darilna pogodba, ki je bila sklenjena dne 31.1.1992 pred sodnikom Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Postojni, zaradi česar naj bi toženka bila dolžna vrniti podarjene nepremičnine z vzpostavitvijo prejšnega zemljiškoknjižnega stanja in izstavitvijo listine, po kateri bo pri nepremičninah vl. št. 38 in 39 k.o... ponovno vpisan kot lastnik B. P., rojen 29.1.1911, iz S. Istočasno je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe na ugotovitev, da je oporoka B. P. z dne 25.2.1991 neveljavna. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ter ugoditvijo zahtevku po nasprotni tožbi. Podrejeno predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje. Iz vsebine revizijskih navedb je razvidno, da tožena stranka obrazloženo izpodbija le odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe. Ocenjuje dejansko stanje in sklepa, da je vprašljivo, ali je podpis na oporoki z dne 25.2.1991 res oporočiteljev. To bi mogel zanesljivo potrditi ali ovreči le izvedenec grafolog. Oporoka tudi ni bila sestavljena v okoliščinah, ki so jih opisale priče, kar kaže na zvijačno ravnanje tožene stranke. Pri tem graja dokazno oceno, ki sta jo sprejeli sodišči druge in prve stopnje. Napak je ocenjena izpovedba priče M. Č. Obvelja, da oporoka ni bila podpisana istočasno s strani oporočitelja in navzočih prič. Ko bi izvedenec grafolog odgovoril na vprašanje, ali je oporočitelj oporoko sploh podpisal, bi lahko sodni izvedenec psihiater podal mnenje o pokojnikovi razsodnosti. Nejasno je, zakaj naj bi bil oporočitelj oporočno sposoben 15.2.1991, zakaj pa ni bil poslovno sposoben čez 11 mesecev, dne 31.1.1992. Mnenje psihiatra dr. J. F. z dne 24.3.1998 bi lahko vneslo dvom v prištevnost oziroma poslovno sposobnost oporočitelja na dan sestavljene oporoke. Sicer pa izvedenci niso podali mnenja o oporočni sposobnosti pokojnega B. P. neodvisno drug od drugega, saj so imeli možnost vpogleda v že narejena mnenja. Zato je vprašljivo, koliko so mnenja izvedencev objektivna. Po stališču revizije izpodbijana sodba nima potrebnih razlogov o navedenih nasprotjih.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka (64. člen Zakona o dedovanju). Listina z dne 25.2.1991 je glede na razloge sodb sodišč druge in prve stopnje ocenjena kot takšna (pisna) oporoka pred pričami. Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da sta bili dokazno in pravno ocenjevani obe izhodišči, ki pripeljeta do odgovora na vprašanje, ali je sporna oporoka pravno veljavna ali ne. Tako je bilo sprejeto pravno pravilno stališče, da ni pomembno, ali je bila oporoka sestavljena vpričo oporočitelja, ali pa je bila sestavljena prej in prinesena oporočitelju pred podpisovanjem. Izpoved priče M. Č. je s tem v zvezi obširno dokazno ocenjena ne glede na pravno razlago, po kateri niti ni pomembno, kdo je oporoko, preden jo je oporočitelj podpisal, sestavil. Dejanske ugotovitve torej omogočajo sklepanje, da je navedena priča oporoko sestavila, da je ta dne 25.2.1991 oporočitelju bila predložena, pri čemer je ta v navzočnosti dveh prič izjavil, da je to njegova oporoka in jo lastnoročno podpisal. Obširne dejanske ugotovitve so sodiščema nižjih stopenj omogočila sklepanje, da je podpis na oporoki oporočiteljev. Navedeno dokazno sklepanje je podprto s potrebnimi razlogi. Določba tretjega odstavka 385. člena ZPP revizijskemu sodišču niti po uradni dolžnosti niti na revizijski predlog ne omogoča presoje dejanskega stanja. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja revizijske trditvene podlage pa pokaže, da tožena stranka v reviziji graja izključno dejanske ugotovitve. Obširne revizijske navedbe o tem, da bi moral biti postavljen izvedenec grafolog, ki bi proučil pristnost oporočiteljevega podpisa na oporoki z dne 25.1.1991, pomenijo nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno. V dejanske ugotovitve končno posega tudi tisti del revizijske trditvene podlage, ki se nanaša na grajo izvedenskega mnenja psihiatra dr. J. F. in na stališče, da so izvedenska mnenja vprašljiva zato, ker posamezni izvedenci psihiatri svojih mnenj niso podajali ločeno.

Navedene, v reviziji izpostavljene dileme o pravilnosti dejanskih ugotovitev, bi mogle biti predmet presoje le v okviru morebitnih procesnih pomanjkljivosti in notranjih protislovij v sprejeti dokazni oceni. Revizija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ni vložena, kolikor pa je kratko navržena trditev, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe, zaradi česar naj bi izpodbijana sodba ne imela potrebnih razlogov, pa pregled zadeve pokaže, da je sodišče druge stopnje določno odgovorilo na vse bistvene pritožbene navedbe, tudi tiste, ki nanašajo na oceno, zakaj je bil pokojni B. P. nekaj dni pred svojo smrtjo, ko je bila sestavljena darilna pogodba z dne 31.1.1992, poslovno nesposoben in zakaj je bil oporočno sposoben 11 mesecev prej. Po povedanem je treba zavrniti tudi vsebinsko zatrjevani revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi 393. člena ZPP.