Jedro

Nasprotna udeleženka neutemeljeno navaja, da bi sodišče gotovo odločilo drugače, če sam sodni postopek ne bi trajal toliko časa ter, da je sodišče spregledalo želje nasprotne udeleženke in prvotno mnenje izvedenke. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je namreč sodišče upoštevalo še druge okoliščine. V skladu z 243. členom DZ sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in pod nadaljnjim pogojem, da je to v korist varovanca. V zadnji alineji 241. člena DZ pa je določeno, da skrbnik ne more biti oseba, od katere ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Sodišče je v luči teh določb pravilno presojalo, ali je B. B. primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka in A. A. nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka v celoti postavi pod skrbništvo (I. točka izreka). Za skrbnika je določilo Center za socialno delo ..., ki bo svojo funkcijo opravljal po pooblaščenih strokovnih sodelavcih (II. točka izreka), določilo je skrbnikove naloge in dolžnosti, ki izhajajo iz III. točke izreka, ter dejanja, ki jih sme postavljeni skrbnik opravljati samo z dovoljenjem pristojnega Centra za socialno delo (IV. točka izreka).

2.Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da za skrbnika nasprotne udeleženke določi B. B.

3.Nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče s sklepom z dne 3. 3. 2023 postavilo sodno izvedenko psihiatrične stroke C. C., ki je nasprotno udeleženko prvič pregledala 5. 4. 2023 in v zaključku mnenja, izdelanega 5. 4. 2023, jasno navedla, da se je nasprotna udeleženka glede na delno kritičnost do svojega psihofizičnega stanja sposobna izjaviti glede osebe skrbnika in je večji del sposobna razumeti pomen in posledice svoje želje. Nasprotna udeleženka je že v odgovoru na predlog z dne 2. 2. 2023 izrecno izjavila, da želi, da se ji za skrbnika določi B. B. V času, ko se je bila zmožna kritično izjaviti glede osebe skrbnika, je jasno izjavila svojo željo. Sklep sodišča, ki je nasprotni udeleženki za skrbnika postavilo neznane osebe na CSD, tej predstavlja ogromno stresa, sodišče je njene želje in prvotno mnenje izvedenke zanemarilo in spregledalo. Nasprotna udeleženka je skozi celotni postopek določitve skrbnika jasno in konsistentno izražala svojo željo, da se za njenega skrbnika določi B. B. To je izpovedala tudi na naroku in izrazila v času, ko je tudi po mnenju izvedenke še razumela pomen skrbnika in kakšne posledice prinese izbira osebe skrbnika zanjo. Tudi če bi bilo mnenje izvedenke, podano februarja 2024, pravilno, je želja nasprotne udeleženke glede osebe skrbnika več kot očitna. Po prejemu prvotnega mnenja izvedenke bi sodišče gotovo odločilo drugače, če postopek ne bi toliko časa trajal. Sodišče je zanemarilo prvotno izvedensko mnenje in se ni opredelilo, zakaj je bilo to potrebno in zakaj je upoštevalo zgolj mnenje iz februarja 2024, kar predstavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP. Poslabšanje zdravstvenega stanja namreč pri nasprotni udeleženki ni tako hitro, kot zatrjuje izvedenka, vsekakor pa stanje ni tako slabo, da se nasprotna udeleženka ne bi mogla veljavno izjaviti o tako pomembni zadevi, tj. kdo bo njen skrbnik. Z mnenjem izvedenke, podanim februarja 2024, se zato nasprotna udeleženka ne strinja. Meni, da je njeno zdravstveno stanje bistveno boljše, kot ga ocenjuje izvedenka.

4.Izpoved B. B. pred sodiščem tekom predmetnega postopka je popolnoma resnična, saj nima razloga, da ne bi izpovedal po resnici. Skupaj z njim je nasprotna udeleženka popolnoma sposobna načrtovati porabo mesečnih sredstev, skupaj opravljata nakupe, ki jih nasprotna udeleženka ob njegovi pomoči tudi poravna. B. B. je tekom postopka obširno obrazložil, zakaj si je iz računa nasprotne udeleženke občasno nakazal sredstva. Popolnoma resnične so tudi navedbe, da je nasprotna udeleženka sama sprejela odločitev, da vnukinjo A. A. odstrani kot pooblaščeno osebo na lastnem bančnem računu. Vsebino dopisa, ki ga je nasprotna udeleženka poslala sodišču dne 10. 10. 2023, je na list papirja zapisala sama, B. B. je vsebino zgolj pretipkal, prav tako se je na dopis nasprotna udeleženka lastnoročno podpisala. B. B. se nasprotna udeleženka nikakor ne boji, kot zmotno navaja prvostopenjsko sodišče. Z izjavo, da je v razmerju do njega ubogljiva, je nasprotna udeleženka želela zgolj poudariti njegovo primernost za prevzem obveznosti skrbnika, saj mu zaupa in ne dvomi, da vse počne zgolj v njenem najboljšem interesu. Prvostopenjsko sodišče ni zadostno, resnično in konkretno utemeljilo, zakaj je mnenja, da B. B. ni primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika. Prav tako je spregledalo želje nasprotne udeleženke, ne da bi to utemeljilo.

5.V obrazložitvi se sodišče nasloni tudi na izpoved strokovne delavke CSD o obisku nasprotne udeleženke na njenem domu v januarju 2024. CSD nasprotni udeleženki ni posredoval zapisnika z obiska z dne 30. 1. 2024, tako da ni mogla podati pripomb. Gre za kršitev pravice do izjave po 5. členu ZPP in razpravnega načela po 213. členu ZPP. CSD je nasprotno udeleženko s svojim obiskom prestrašil in razburil. Strokovna delavka CSD ne zna vzpostaviti spoštljivega odnosa do nasprotne udeleženke in slednjo razburja. Zato je neprimerno, da se je za skrbnika postavil CSD. Zaključki CSD glede neurejenosti zdravil nasprotne udeleženke so tudi povsem napačni.

6.3. Na pritožbo je odgovoril Center za socialno delo ..., ki je odgovor podal po pomočniku direktorja, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato sodišče druge stopnje odgovora ne more upoštevati (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Odgovor na pritožbo je vložila tudi A. A., ki pritožbenim navedbam nasprotuje in predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne.

7.4. Pritožba ni utemeljena.

8.5. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi z izvedenskim mnenjem (na katerega udeleženci niso podali pripomb) navedlo v 9.-13. ter v 15. točki obrazložitve. Glede osebe skrbnika je ugotovilo, da je izvedenka v prvotnem mnenju, izdelanem marca 2023, podala mnenje, da se je nasprotna udeleženka sposobna izjaviti glede osebe skrbnika in da je večji del sposobna razumeti pomen in posledice svoje želje, na zaslišanju dne 20. 2. 2024 pa je izvedenka ugotovila, da je prišlo do poslabšanja bolezenskega stanja nasprotne udeleženke in ta nalog skrbnika ne razume v celoti. Po mnenju izvedenke torej ni sposobna v celoti razumeti pomena in posledice svoje izjave. Sodišče je še ugotovilo, da je tudi lečeča psihiatrinja podala mnenje, da nasprotna udeleženka ne zmore pooblastiti druge osebe. Sodišče je tako utemeljeno navedlo, da se je bila prvotno nasprotna udeleženka sposobna izjaviti glede osebe skrbnika, medtem ko je v nadaljevanju imenovanje skrbnika tudi v tem oziru postalo sporno.

9.6. Neutemeljena je pritožbena navedba o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja pri nasprotni udeleženki. Nasprotna udeleženka prvič v pritožbi navaja, da se z mnenjem izvedenke ne strinja, medtem ko pripomb pred sodiščem prve stopnje ni podala. Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno pojasnilo, zakaj je izvedenskemu mnenju sledilo. Tudi ne drži, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z izvedeniškim mnenjem, saj je sodišče prve stopnje navedlo razloge o odločilnih dejstvih in je bilo sklep sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti.

10.7. Nasprotna udeleženka neutemeljeno navaja, da bi sodišče gotovo odločilo drugače, če sam sodni postopek ne bi trajal toliko časa ter, da je sodišče spregledalo želje nasprotne udeleženke in prvotno mnenje izvedenke. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je namreč sodišče upoštevalo še druge okoliščine. V skladu z 243. členom Družinskega zakonika (DZ) sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in pod nadaljnjim pogojem, da je to v korist varovanca. V zadnji alineji 241. člena DZ pa je določeno, da skrbnik ne more biti oseba, od katere ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Sodišče je v luči teh določb pravilno presojalo, ali je B. B. primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.

11.8. Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji, ali je B. B. oseba, ki je primerna za opravljanje nalog skrbnika, med drugim ugotovilo: da se B. B. očitno ne zaveda posledic napredovalega kognitivnega upada nasprotne udeleženke ali pa le-te prezre; da si je iz računa nasprotne udeleženke na svoj osebni račun prenakazoval denarna sredstva; da ni mogoče sprejeti njegove izpovedi, da z nasprotno udeleženko skupaj izračunata, koliko denarja potrebujeta za nakup hrane, frizerja in drugih potreb; da je poskrbel za odvzem pooblastila vnukinji nasprotne udeleženke; da dvom v obstoj prave volje nasprotne udeleženke po spremembi pooblaščenca izhaja iz dopisa z dne 10. 10. 2023; da B. B. v imenu nasprotne udeleženke piše dopise sodišču, za katere nasprotna udeleženka sploh ne ve in jih po mnenju izvedenke tudi ni bila sposobna narekovati; da je nasprotni udeleženki uredil zastopanje po odvetniku v tem postopku; da je imela nasprotna udeleženka ob obisku pooblaščenke CSD neurejena zdravila, kar omaje prepričljivost izpovedi B. B. glede jemanja zdravil; da je zaradi neustreznega jemanja zdravil ogroženo zdravje nasprotne udeleženke; da je B. B. nekritičen do potrebe nasprotne udeleženke po potrebnem 24-urnem varstvu, pri čemer je po mnenju izvedenke nujno, da bi bila nasprotna udeleženka čim prej nameščena v DSO in bi bila obveznost skrbnika, da ji pri tem pomaga.

12.9. Nekatere izmed zgoraj navedenih zaključkov, ki jih je sodišče prve stopnje obširno utemeljilo in obrazložilo v 18.-23. točki obrazložitve, nasprotna udeleženka neutemeljeno izpodbija. Sodišče druge stopnje namreč navedene zaključke, ki so logično utemeljeni, sprejema za pravilne in se nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje, dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi s tem pa nasprotna udeleženka izpodbija neutemeljeno. Pri tem podaja le trditve, da ugotovitve sodišča niso pravilne, navedbe in izpoved B. B. pa naj bi bili popolnoma resnični. Ob drugačnih ugotovitvah izvedenke, ki jim nasprotna udeleženka predhodno ni nasprotovala, tako npr. neutemeljeno zatrjuje, da je vsebino dopisa z dne 10. 10. 2023 nasprotna udeleženka zapisala sama in naj bi jo B. B. le pretipkal. Sodišče je namreč na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da glede na stopnjo kognitivne prizadetosti in hude motnje mišljenja ter govora, te izjave nasprotna udeleženka ni bila sposobna narekovati.

13.10. Tudi če se nasprotna udeleženka B. B. ne bi bala, kot navaja in zatrjuje, da je takšna ugotovitev sodišča prve stopnje napačna, je sodišče prve stopnje ugotovilo številne okoliščine, zaradi katerih B. B. ni primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika. Glede na izjave, dejanja in obnašanje nasprotne udeleženke na narokih pa je sicer po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo tudi, da ima do njega, kljub večkrat izraženi želji, da bi postal njen skrbnik, tudi strah. Glede na vse obrazloženo je neutemeljena tudi navedba, da sodišče ni utemeljilo, zakaj ni upoštevalo želje nasprotne udeleženke, ki jo je izražala v postopku glede osebe skrbnika, kot tudi navedba, da ni utemeljilo, zakaj B. B. ni primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.

11.Končno je neutemeljen tudi očitek sodišču glede upoštevanja navedb strokovne delavke CSD o obisku nasprotne udeleženke na njenem domu v januarju 2024. Nasprotna udeleženka namreč očita, da ji CSD ni posredoval zapisnika z obiska z dne 30. 1. 2024, vendar sodišče svoje odločitve ni oprlo na zapisnik, ampak na navedbo delavke CSD, podano na naroku, na katerem je bila navzoča tudi nasprotna udeleženka s svojo pooblaščenko, vendar navedb ni prerekala. Zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do izjave in razpravnega načela. Da naj bi jo obisk CSD prestrašil in razburil, prvič navaja šele v pritožbi in to izpostavlja kot dejstvo, zaradi katerega CSD ne bi mogel biti skrbnik, kar pa je prepozno. Glede na neprerekano navedbo delavke centra glede neurejenosti zdravil nasprotne udeleženke, pa ta v pritožbi neutemeljeno navaja tudi, da so navedeni zaključki napačni.

12.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

13.V skladu z drugim odstavkom 55. člena ZNP-1, po katerem o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij sodišče odloči po prostem preudarku, je sodišče druge stopnje odločilo, da nosita nasprotna udeleženka ter udeleženka A. A. vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, upoštevaje dejstvo, da nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo udeleženke A. A. pa ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil tako nepotreben.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 87, 87/3, 213, 339, 339/2, 339/2-14 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 241, 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.