Jedro

Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.

Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.

Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi zoper sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi.

Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 12.7.2010, se zavrne in se sklep potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 662,01 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku petnajst dni pod izvršbo.

Obrazložitev

S sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2003 I 8617/2007 z dne 6.9.2007 razveljavi v 1. in 3. točki in se tožbeni zahtevek tožnika zavrne. Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati njene stroške postopka v višini 385,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v petnajstih dneh, pod izvršbo.

Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Zoper sodbo na podlagi odpovedi vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da sodišče tožnika ni pravilno vabilo na narok in je izpodbijana sodba zato nepravilna in nezakonita. Tožnikovo pravilno osebno ime je K. T., kakor je tudi zapisano v vlogi prejšnje pooblaščenke B. Z. z dne 26.1.2010 in ne T., kakor je zapisano tudi v uvodu izpodbijane sodbe. Pravilni priimek tožnika izhaja iz priložene fotokopije potnega lista in tudi iz priloženega potrdila Upravne enote Celje o začasnem prebivališču z dne 2.11.2009. Iz fotokopije potnega lista pa izhaja tudi, da ima tožnik sicer prijavljeno stalno prebivališče na naslovu G. trg. 17. Tožnik pa ima od 2.11.2009 prijavljeno začasno prebivališče na naslovu K. ulica 35., kar dokazuje priloženo potrdilo o prijavi začasnega prebivališča Upravne enote Celje. z dne 2.11.2009. Tožnik tam tudi dejansko prebiva od datuma, ki je v potrdilu naveden, to je od 2.11.2009 in ne prebiva na naslovu Z. 4, C. Sodišče je tožečo stranko nepravilno vabilo na naslov Z. 4, C. To izhaja iz uvoda sodbe in njene obrazložitve ter listin sodnega spisa, kakor tudi tej pritožbi priloženih listin. Prejšnja pooblaščenka odvetnica B. Z. je namreč z vlogo z dne 26.1.2010, ki jo je priporočeno po pošti Okrožnemu sodišču v Ljubljani poslala dne 27.1.2010, sodišču sporočila, da ima K. T. prebivališče na naslovu K. 35. Tožeča stranka je torej pravilno obvestila sodišče o spremembi naslova, kakor to določa 145. člen ZPP. Prilaga kopijo vloge prejšnje tožnikove pooblaščenke z dne 26.1.2010 in kopijo poštne knjige odvetnice B. Z. z dne 27.1.2010, kjer je pošta Slovenije d.o.o. potrdila prejem navedene poštne pošiljke pod št. 96089 (zaporedna št. 3 v poštni knjigi). Prilaga tudi kopijo specifikacije oddanih pošiljk odvetniške pisarne Z., oddane pošte za dne 27.1.2010, kjer je razvidno, da je bila pošta poslana naslovnemu sodišču. Prilaga tudi zaslišanje odvetnice ter poizvedbe pri pošti o sprejemu in vročitvi navedene pošiljke. Vsi našteti dokazi so pravočasni, saj jih tožnik brez svoje krivde ni mogel predlagati in predložiti prej, saj je sodišče izdalo izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi dne 13.5.2010, ko tožnik sploh ni vedel za ta narok in se o tem seznanil šele po vročitvi izpodbijane sodbe dne 26.5.2010, ko je ugotovil, da je sodišče očitno navedeno vlogo z dne 26.1.2010, priporočeno oddano na pošto 27.1.2010 s pravilnim priimkom tožnika in z naslovom tožnika, bodisi spregledalo oziroma je ni upoštevalo. Iz uvoda sodbe izhaja, da sodišče napačno zapisuje tožnikov priimek in za tožnikov naslov šteje Z. 4, C., kamor je tudi vročalo vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Tožnik na omenjenem naslovu stanuje že od 2.11.2009, sodnega pisanja z vabilom na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 13.5.2010 ni nikoli prejel ter se zato brez svoje krivde ni udeležil poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 13.5.2010, saj zato sploh ni vedel. Kršeno je bilo določilo 2. odstavka 139. člena ZPP, ta pa je bistvena, saj se ni vročala niti vročalo niti na pravilen priimek tožnika niti na naslov, kjer tožnik stanuje, čeprav je bilo o tem sodišče seznanjeno. Kršeno je tudi določilo 1. odstavka 142. člena ZPP. Tudi ta kršitev je bistvena, saj se vabilo stranki vroča osebno. Ugotovitev sodišča je tudi v nasprotju z listinami sodnega spisa – vlogo z dne 26.1.2010, kjer je navedeno osebno ime tožeče stranke in njegov naslov in je zato storjena tudi absolutna bistvena kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je bistveno kršilo tudi določila 239. in 142. člena ZPP posledično pa tudi iz 1. odstavka 282. člena ZPP, saj tožeča stranka brez svoje krivde ni prišla na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Če bi tožnik vedel za narok dne 13.5.2010, bi se ga udeležil in nanj pristopil in takšna sodba ne bi bila izdana in tudi sicer ne bi podal izjave odpovedi. Strojena je tudi absolutna bistvena kršitev določb iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledično je nepravilen tudi stroškovni izrek iz 2. točke izpodbijane sodbe, saj tako ni podlage za uporabo 154. in 155. člena ZPP. Zgolj po naključju je tožnik od dejanskih prebivalcev na naslovu Z. 4, C. prejel obvestilo o prispelem pismu, da ga na pošti čaka sodno pisanje, katerega vsebina je bila izpodbijana sodba, ki ga je nato prevzel na pošti dne 26.5.2010. Tudi izpodbijana sodba, ki je bila oddana na pošto 21.5.2010, je bila vročena z nepravilno navedbo tožnikovega priimka in na nepravilni naslov tožnika, čeprav je odvetnik T. B. priglasil pooblastilo za zastopanje z dopisom, priporočeno poslanim po pošti dne 14.5.2010. Iz previdnosti ponovno prilaga pooblastilo za zastopanje tožeče stranke.

V pritožbi zoper sklep, s katerim je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen, prav tako vlaga pritožbo tožeča stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je napaka na strani sodišča, saj je sodišče napačno vabilo tožnika na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na napačen naslov in napačno ime. Napačno pa je sodišče uporabilo 116. in 117. člen ZPP, ko je navedlo, da je napaka sodišča le pritožbeni, revizijski in obnovitveni razlog, vendar pa temu ni tako, saj je takšna napaka lahko tudi razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Če pa bi višje sodišče ne bilo takšnega mnenja, pa bo sodba z dne 13.5.2010 izpodbita z zoper njo vloženo pritožbo.

Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni utemeljena.

K pritožbi zoper sodbo Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi sklicujoč se na 1. odstavek 282. člena ZPP, po katerem sodišče izda sodbo na podlagi odpovedi, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožeča stranka, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Navedeno zgornjo premiso je uporabilo, ker je v okviru spodnje premise sodniškega silogizma ugotovilo, da na narok za glavno obravnavo z dne 13.5.2010 ni pristopil tožnik, čeprav ga je sodišče pravilno vabilo in tudi opozorilo na posledice neudeležbe na prvem naroku. Tožeča stranka po ugotovitvi sodišča izostanka na razpisani narok tudi ni opravičila.

Pritožbeno sodišče pa na podlagi podatkov spis ugotavlja, da je tožnikova pooblaščenka – odvetnica B. Z. že dne 26.1.2010 sodišču sporočila, da je tožnik dosegljiv na naslovu K. 35 (glej vlogo na list. štev. 52 a v spisu). Prosila je, da se vsa nadaljnja pošta naslavlja na tožnika na navedeni naslov. Na podlagi tega zadnjega sporočila tožničine pooblaščenke, pa bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno opravilo vročitev vabila na prvi narok za glavno obravnavo oziroma na poravnalni narok, vabiti tožnika na naslov K. 35., vendar tega ni storilo, temveč ga je nepravilno vabilo na naslov prvotne tožnice Z. 4, C. (glej vročilnico pripeto na list. štev. 56 v spisu). Res se sicer v spisu nahaja tudi obvestilo tožnikove pooblaščenke z dne 21.1.2010 (glej vlogo na list. štev. 53 v spisu), v katerem sporoča sodišču, da stanuje tožnik na naslovu Z. 4, C., vendar gre za dopis, ki je bil poslan in je tudi prispel na sodišče pred prej omenjenim obvestilom (glej dohodna žiga na obeh dopisih – dne 22.1.2010 in dne 28.1.2010). Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati nazadnje sporočeni naslov tožnika, torej tistega, ki je prispel z obvestilom sodišča prve stopnje dne 28.1.2010. V skladu z določbo 2. odstavka 139. člena ZPP se vroča v stanovanju, kjer stranka živi. V konkretnem primeru se tako šteje kot pravilni naslov stanovanja, tisti, katerega je tožnik nazadnje sporočil sodišču. Ker torej tožnik na narok ni bil pravilno vabljen, je njegov izostanek z naroka upravičen in zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti navedene sankcije in torej ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi. Ob povedanem je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z navedeno procesno določbo, kot tudi v zvezi z določbo 1. odstavka 282. člena ZPP, saj posledično niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Posledično je storjena tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, katero pritožnik prav tako utemeljeno uveljavlja. Posledično pa je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo v zvezi z odločitvijo o stroških postopka.

Sodišče druge stopnje na podlagi podatkov spisa tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo že zamudno sodbo z dne 5.2.2009 (glej list. št. 30 v spisu), ki ni bila razveljavljena, razveljavljeno pa je bilo s sklepom prvostopnega sodišča z dne 2.11.2009, potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti omenjene sodbe (glej list. št. 46 v spisu). Iz vročilnice pripete k list. št. 48 v spisu, pa se nakazuje, da je bila sodba (na vročilnici očitno pomotno navedena kot sklep) že tudi vročena pravilno Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, kot tudi samemu tožencu. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi toženec zoper zamudno sodbo vložil pritožbo. Najmanj zato pa sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo ponovno razpisovati prvega naroka za glavno obravnavo oziroma poravnalnega naroka in še manj izdati sodbo na podlagi odpovedi, vse dotlej, ko bi z gotovostjo ugotovilo, da je bila tožencu zamudna sodba pravilno vročena in v tem primeru tudi ponovno izdalo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. Ob povedanem se torej celo nakazuje, da je z izpodbijano sodbo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (res iudicata).

Ob povedanem je torej moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti (2. odstavek 354. člena ZPP).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje še natančno preveri ali so res izkazani pogoji za ugotovitev, da je zamudna sodba vendarle postala pravnomočna. Na ta način bi bil ta pravdni postopek tudi pravnomočno zaključen.

Odločitev pritožbenega sodišča pa na prvostopne stroške tožnika ni vplivala, saj so le-ti bili že predmet izdane zamudne sodbe, po izdani zamudni sodbi vse do izdaje izpodbijane sodbe pa novi stroški tožniku niso nastali oziroma jih vsaj ni priglasil. Utemeljen pa je seveda zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov, saj je tožnik v tem pritožbenem postopku v celoti uspel. Tako mora tožena stranka tožeči stranki plačati 662,01 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka paricijskega roka dalje do plačila (154. in 165. člen ZPP). Stroški so odmerjeni po stroškovniku kot izhaja iz pritožbe ter upoštevaje Odvetniško tarifo in Taksno tarifo. Natančnejša specifikacija stroškov pa je razvidna iz stroškovnika pritožnika v pritožbi.

K pritožbi zoper sklep Pritrditi je prvostopnemu sodišču, da okoliščina, da pravdna stranka ni bila pravilno vabljena na glavno obravnavo in se zato ni udeležila naroka, predstavlja napako sodišča, ki pa se ne odpravlja s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, temveč predstavlja procesno kršitev, ki je odpravljiva v postopkih pravnih sredstev. Vrnitev v prejšnje stanje je procesni institut, na podlagi katerega se rešuje pravdna stranka, ki je iz opravičljivega razloga zamudila rok oziroma pravno dejanje. Torej gre za razloge izključno na strani stranke in ne na strani sodišča, kot smiselno pojasnjuje tudi že pravilno sodišče prve stopnje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo oziroma izključilo uporabo določbe 116. in 117. člena ZPP in je torej izpodbijani sklep v procesnem smislu pravilen. Zato je moralo sodišče druge stopnje pritožbo zoper ta sklep zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (353. člena ZPP).