Jedro

Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec). Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačna vročitev predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Meni, da bi moralo sodišče tožbo zavreči, saj tožnica v času vložitve zaradi demence ni bila sposobna skrbeti za svoje pravice. Ni bila v stanju, da bi dala pooblastilo in oblikovala voljo za vložitev tožbe. Za tožbo je izvedel 15. 2. 2024, ko je tudi vložil odgovor in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodno pisanje (tožba in poziv na odgovor) mu osebno ni bilo nikoli vročeno. Pisanje mu je 15. 2. 2024 izročila bivša partnerka. On pa ne ve, kje in kako ga je pridobila. Obvestila o pošiljki ni prejel. Iz pojasnil pošte ni razvidno, da bi bilo pisanje pravilno vročeno, zato so razlogi sodišča protispisni in kontradiktorni. Ker mu sodno pisanje ni bilo pravilno vročeno in se z njim ni seznanil oz. je bilo vročeno drugi osebi, je jasno, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen. Sodišče bi ga moralo zaslišati. Izvesti pa bi moralo tudi dokaz z zaslišanjem predstavnika pošte, pristojnega pismonoše in A. A. Ker teh dokazov ni izvedlo, je izpodbijani sklep izdan preuranjeno. Predlaga njegovo razveljavitev.

3.Tožnica v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica je 23. 10. 2023 vložila tožbo zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, neveljavnosti vknjižbe izvedene pravice in njenega izbrisa. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tožencu. Ta ga je vložil 15. 2. 2024 skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

6.V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je toženec navedel, da je imel odrejeno prepoved približevanja partnerici, živeči na naslovu X. Šele 15. 2. 2024 je izvedel za tožbo in poziv za odgovor na tožbo, ko mu je partnerica izročila sodno pisanje, oddano v nabiralnik na naslovu X. Zaradi odrejene prepovedi približevanja (dejansko) ni živel na tem naslovu, niti na naslovu Y., in ni mogel prejeti obvestila o sodni pošiljki. Sodišče naj po uradni dolžnosti preveri odrejene prepovedi približevanja in režim odrejenega hišnega pripora, ker so te procesne okoliščine vplivale na to, da mu sodno pisanje ni bilo osebno vročeno.

7.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, odločitev pa je materialnopravno pravilna.

8.Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo (116. člen ZPP).1 Gre za izjemo od načel varnosti v pravnem prometu in procesne ekonomije, zato jo je treba razlagati restriktivno. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem, oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Zamudo mora povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.2 Trditveno in dokazno breme glede upravičenosti razloga za zamudo roka za procesno dejanje je na stranki, ki vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec takega razloga za zamudo ni izkazal. Hišni pripor, ki ga je navajal v predlogu, je v času vročitve že iztekel. Toženec niti ni pojasnil, kje ga je prestajal in kako naj bi vplival na možnost njegove seznanitve s pisanjem. Predlog ne vsebuje nobenih konkretnih navedb o tem, kako naj bi na seznanitev s pisanjem vplivala prepoved približevanja naslovu X., kjer živi njegova partnerica, ki naj bi mu pisanje izročila šele 15. 2. 2024, ter tudi ne o tem, kako naj bi do pisanja partnerica sploh prišla. Tožba tožencu ni bila vročena na naslovu partnerice X., kot je protispisno navajal, temveč na naslovu Y., ki je v centralnem registru prebivalstva zabeležen kot naslov toženčevega bivališča in njegov naslov za vročanje. Šele v pritožbi prvič navaja, da mu ni znano, kje in kako je partnerica pridobila pisanje, ob tem pa ne obrazloži, zakaj tega ni mogel navesti že v predlogu, zato gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10.Toženec je trdil, da v času vročanja ni živel na nobenem od prej navedenih naslovov, vendar ni pojasnil, kje naj bi živel. V zvezi s tem tudi ni predlagal nobenih dokazov (razen svojega zaslišanja, ki pa ga sodišče ni izvedlo, ker se naroka ni udeležil). Pritožbeno sodišče (tako kot že sodišče prve stopnje) ugotavlja, da s takimi navedbami toženec uveljavlja napačno vročitev tožbe v odgovor, pri čemer tako pravna teorija3 kot obsežna sodna praksa4 zastopata enotno in ustaljeno stališče, da nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka lahko tako kršitev uveljavlja v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec). Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačna vročitev predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je ob obrazloženem neutemeljeno.

11.Neutemeljeni so tudi očitki o preuranjenosti sklepa, ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predstavnikov pošte, pristojnega pismonoše, toženčeve partnerice A. A. in toženca. Zaslišanja prvih treh toženec sploh ni predlagal; dokaza z zaslišanjem toženca pa sodišče ni izvedlo, ker na narok 24. 10. 2024 ni pristopil in za svojo odsotnost ni podal opravičljivega razloga (njegov pooblaščenec je na naroku le pavšalno in neizkazano pojasnil, da ima toženec zdravstvene težave). Pritožbeno očitana kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

12.V pritožbi tožnik navaja, da bi sodišče moralo tožbo zavreči. Tožnica v času vložitve tožbe zaradi demence ni bila sposobna skrbeti za svoje pravice. Ni bila v stanju, da bi dala pooblastilo in oblikovala voljo za vložitev tožbe. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da take navedbe za presojo pravilnosti odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso pravno odločilne, odločitev o izpolnjenosti procesnih predpostavk v zvezi s tožbo pa bo stvar nadaljnjega postopka pred sodiščem prve stopnje.

13.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, stran 472.

2A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, komentar 116. člena ZPP, stran 478, s citirano dodatno literaturo ter sodno prakso, prim. tudi VSL sklep III Cp 1610/2024 z dne 24. 10. 2024, VSL sklep III Cp 939/2024 z dne 11. 7. 2024 in drugi.

3A. Galič v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, stran 476.

4Prim. VSRS sodba II Ips 53/2003 z dne 22. 1. 2004, VSL sklep I Cpg 1658/2013 z dne 11. 12. 2013, VSL sklep I Ip 1537/2016 z dne 13. 7. 2016, VSL sklep I Cpg 773/2020 z dne 16. 12. 2020, VSL sklep II Ip 930/2021 z dne 7. 7. 2021, VSL sklep I Cpg 153/2022 z dne 10. 5. 2022, VSL sklep I Cp 807/2022 z dne 31. 5. 2022, VSL sklep II Cp 775/2022 z dne 9. 6. 2022, VSL sklep II Cp 1858/2022 z dne 19. 12. 2022, VSL sklep I Ip 360/2024 z dne 9. 4. 2024 in številne druge.