Jedro

Vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo za potrebe njegove parcele št. 86/2 k. o. ... obstoj služnostne pravice parkiranja na obstoječi asfaltni cesti na jugovzhodnem delu parcele št. 86/1 iste k. o. v širini 4 metre na sredini in 5 metrov ob meji s parcelo št. 86/2 v dolžini 17,5 metra in služnostno pravico odmetavanja snega na jugovzhodni del parcele št. 86/1 k. o. ... v dolžini 17,5 metra in širini 2 metra ob asfaltirani poti na jugovzhodu parcele št. 86/1 k. o. ..., ki je v lasti toženih strank. Delno je ugodilo tudi nasprotni tožbi tožencev in je razsodilo, da služnostna pravica parkiranja na asfaltni cesti na jugovzhodnem delu parcele št. 86/1 v širini 6 metrov ob dovozni poti s parcelo št. 1782 k. o. ... v širini 4 metre na sredini in v širini 5 metrov ob meji s parcelo št. 86/2 iste k. o. ter v skupni dolžini 17,5 metrov kot nepotrebna preneha. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper tisti del odločitve iz nasprotne tožbe, s katero je bilo zahtevku A. B. in Z. B. (za prenehanje služnosti) ugodeno. Trdi, da mu je sodišče odvzelo priposestvovano služnost, ki mu jo toženca branita zgolj iz kljubovalnosti in ne zato, ker bi sporno pot potrebovala zase. Spremenjene okoliščine v smislu prvega odstavka 222. člena Stvarnopravnega zakonika niso nastale. Izpostavlja pravno vprašanje, ali izgradnja nadstrešnice s strani tožnika v konkretnem primeru pomeni razlog za ukinitev priposestvovane služnostne pravice parkiranja na sporni poti v korist njegove parcele ob tem, da je služnost priposestvovana.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Iz sodb sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da toženca vrednosti spornega predmeta za zahtevek iz nasprotne tožbe nista navedla navkljub določbi drugega odstavka 180. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Iz procesnega gradiva ni razvidno, da bi prvostopenjsko sodišče postopalo po 45. členu ZPP in toženi stranki ob vložitvi nasprotne tožbe pozvalo k navedbi vrednosti spornega predmeta po 108. členu ZPP.

6. Ker je vrednost spornega predmeta glede zahtevka, na katerega se nanaša predlog za dopustitev revizije, ostala nenavedena, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je izpolnjena predpostavka iz že citiranega četrtega odstavka 367. člena ZPP - ali je znesek 2.000 EUR presežen. Predlog za dopustitev revizije je zato nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).