Jedro

Tožniku je bilo od zahtevanih 5.011,13 EUR prisojenih 3.707,89 EUR, kar pomeni, da ni uspel s 26 % svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi tako ob pravilnem izračunu uspeha obeh strank moralo tožniku naložiti, da toženki povrne 26 % njenih stroškov, toženki pa, da tožniku povrne 74 % stroškov postopka na prvi stopnji.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se IV. točka izreka sodbe na podlagi pripoznave spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki, zniža na 101,89 EUR.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za plačilo zneska 1.178,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača skupaj 3.707,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot so razvidni iz izreka (točka II izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo 125,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2020 dalje (točka III izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 261,32 EUR (točka IV izreka).

2.Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje toženka zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za odločitev, da tožnik ni uspel le z majhnim delom zahtevka. Odločitev, da ni uspel le za 0,26 % zahtevka, je nasprotna s I. in III. točko izreka, saj je tožnik tožbo umaknil za znesek 1.178,01 EUR, zahtevek pa je bil zavrnjen za 125,23 EUR. Umik ni bil posledica plačila toženke, zato se na podlagi prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da tožnik s tem delom zahtevka ni uspel. Od zahtevanih 5.011,13 EUR mu je bilo prisojenih 3.707,89 EUR, kar pomeni, da je tožnik uspel s 74 %, toženka pa s 26 %, zato obema pripadajo stroški glede na dosežen uspeh. Predlaga, da se odločitev o stroških spremeni glede na uspeh obeh strank. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam toženke. Izpostavlja, da je toženka svojo obveznost po IV. točki izreka izpodbijane sodbe že plačala, zato nima več pravnega interesa. Nadalje navaja, da za umaknjen del zahtevka ni priglasila stroškov, s tem delom ji tudi niso nastali posebni stroški, zato je odločitev sodišča pravilna. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Toženka se pritožuje zgolj zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, zato se skladno s prvim odstavkom 166. člena ZPP šteje, da se pritožuje zoper sklep.

6.Pritožba je dovoljena, če jo vloži upravičena oseba oziroma oseba, ki ima zanjo pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pravni interes za vložitev pritožbe ima stranka, za katero je izdana odločba neugodna. S IV. točko izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave je bilo toženki naloženo, da tožniku povrne stroške postopka, zato ima pravni interes za pritožbo zoper to odločitev, čeprav je morebiti te stroške že plačala.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe o neobrazloženosti stroškovne odločitve. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je štelo, da tožnik ni uspel le z 0,26 % svojega zahtevka, zato je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. (Ne)uspeh tožnika je sicer izračunalo napačno, vendar zaradi tega ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8.Toženka pravilno izpostavlja, da tožnik ni uspel s 26 % svojega zahtevka, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da ni uspel le s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo zneska 5.011,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbo je umaknil za znesek v višini 1.178,01 EUR, pri čemer umik ni bil posledica plačila, zato je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženki dolžan povrniti stroške postopka v tem delu. Toženka je z vlogo z dne 2. 9. 2025 priglasila stroške celotnega postopka, tudi za umaknjen del zahtevka. Tožnik ni uspel niti s celotnim preostalim delom zahtevka, saj je bil tožbeni zahtevek zavrnjen za znesek 125,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je bilo od zahtevanih 5.011,13 EUR prisojenih 3.707,89 EUR, kar pomeni, da ni uspel s 26 % svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi tako ob pravilnem izračunu uspeha obeh strank moralo tožniku naložiti, da toženki povrne 26 % njenih stroškov, toženki pa, da tožniku povrne 74 % stroškov postopka na prvi stopnji.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo, da znašajo potrebni stroški tožnika za postopek na prvi stopnji 261,32 EUR. Glede na njegov uspeh mu mora toženka povrniti 193,38 EUR stroškov postopka. Toženki pa za postopek na prvi stopnji glede na prvi odstavek 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT) pripadajo naslednji stroški: 300 točk za tožbo, 225 točk za prvo pripravljalno vlogo, 50 točk za vlogo z dne 2. 9. 2025 in 11,5 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti točke (0,60 EUR) skupaj znese 351,90 EUR. Toženki ne pripadajo stroški poročila za stranko, saj ne gre za potreben strošek, poleg tega so ti stroški že zajeti v nagrado za vloge. Za vlogo z dne 2. 9. 2025 toženki pripada le 50 točk (tar. št. 20/4 OT), saj ni šlo za obrazloženo vlogo, ampak za prošnjo za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, soglasje z umikom tožbe in naziranje glede potrebnosti priglašenih stroškov tožnika. Upoštevajoč uspeh toženke (26 %), ji mora tožnik povrniti 91,49 EUR stroškov postopka. Po medsebojnem pobotu stroškov mora toženka tožniku za postopek na prvi stopnji povrniti 101,89 EUR.

10.Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbi toženke ugodilo in spremenilo IV. točko izreka sodbe, tako da je znižalo znesek prisojenih stroškov na 101,89 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

11.Ker je toženka s pritožbo uspela, ji mora tožnik povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 250 točk za pritožbo in 5 točk za izdatke za stranko, kar skupaj znaša 153,00 EUR. Navedene stroške mora tožnik povrniti toženki v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje priglašeni stroški toženki glede na vrednost izpodbijanega dela odločitve in OT ne pripadajo.