Jedro

Zgolj zaradi napačne navedbe rojstnega datuma obtoženca v odredbi o hišni preiskavi ni mogoče zaključiti, da bi bila odredba in v posledici tega izvedba hišne preiskave nezakonita.

Izrek

Zahteva zagovornice obtoženega N.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom z dne 21.9.2007 zoper obtoženega N.P. na podlagi določbe drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredilo pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 24.10.2007 pritožbo obtoženčeve zagovornice zoper sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Obtoženčeva zagovornica je zoper navedeni pravnomočni sklep dne 10.6.2008 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je sodišče v postopku očitno kršilo zakon, Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor zoper obtoženca takoj odpravi in postopek zoper njega ustavi. V zahtevi navaja, da je bil obtoženec dne 6.6.2008 nezakonito priprt, ker sklep o priporu še ni postal pravnomočen. Odredba o hišni preiskavi je bila nezakonita zaradi napačne navedbe rojstnega datuma obtoženca, zato je bil tudi postopek hišne preiskave in zaseg mamila nezakonit. Do sedaj še ni bilo ugotovljeno, ali so bile sploh opažene morfološke značilnosti konoplje in kemična sestava le-te na kritičen dan.

3. Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem dne 23.6.2008, skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP predlaga zavrnitev zahteve.

4. Z odgovorom državnega tožilca sta bila obtoženec dne 2.7.2008 in njegova zagovornica dne 27.6.2008 seznanjena.

B-1 5. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:– da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov, navedenih v 1. - 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP, in sicer zaradi kršitev kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; – da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; – da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

B-2 6. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti ne navaja, iz katerih zakonskih razlogov zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga, niti v zahtevi ne navaja nobene zakonske določbe, ki naj bi jo sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o odreditvi pripora zoper obdolženca zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi, prekršilo. Zato se je Vrhovno sodišče omejilo na preizkus tistih kršitev, ki jih je v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornica obrazložila tako, da je mogoč preizkus njihove utemeljenosti.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 24.10.2007, zavrnilo pritožbo obtoženčeve zagovornice zoper sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora. Z dnem odločitve višjega sodišča o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje je, glede na določbo drugega odstavka 132. člena ZKP, sklep o odreditvi pripora zoper obtoženca postal pravnomočen, ne glede na to, da je bil državnemu tožilstvu vročen dne 10.10.2007, obtožencu dne 12.11.2007, zagovornici pa šele 9.6.2008. Zato so neutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da v času prijetja obtoženca (dne 6.6.2008) sklep o odreditvi pripora še ni bil pravnomočen; pri tem pa zagovornica, ki v zahtevi nakazuje nezakonitost odvzema prostosti zaradi nepravnomočnosti sklepa, očitno prezre določbo drugega odstavka 307. člena ZKP, ki določa, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa o odreditvi pripora.

8. Navedbe zagovornice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je bila odredba za hišno preiskavo nezakonita zaradi napačne navedbe rojstnega datuma obtoženca ter da zato ugovarja tudi nezakonitost postopka hišne preiskave, je Vrhovno sodišče štelo kot uveljavljanje kršitve 215. in 219. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP, ki po presoji Vrhovnega sodišča ni podana.

9. Dežurna preiskovalna sodnica je v predkazenskem postopku zoper osumljenega N.P. z odredbo z dne 29.3.1999 odredila hišno preiskavo stanovanjske hiše s pripadajočimi prostori na naslovu M., last osumljenca, kjer osumljenec tudi neprijavljen biva. Hišna preiskava je bila opravljena dne 8.4.1999 med 17.00 in 18.00 uro, v navzočnosti obtoženca N.P. ter dveh prič, pri tem pa so bili obtožencu zaseženi predmeti, razvidni iz potrdila o zasegu predmetov z dne 8.4.1999. Zapisnik o hišni preiskavi, iz katerega izhaja, da je „v odredbi prišlo do napake pri datumu rojstva, vendar P.N. ni imel pripomb“, je obtoženec podpisal, enako tudi potrdilo o zasegu predmetov. Obtoženec je ob zaslišanju dne 8.6.2000 pred preiskovalno sodnico kot kraj začasnega bivališča navedel M., torej naslov, kjer je bila v njegovi navzočnosti opravljena hišna preiskava. Tako zgolj zaradi okoliščine, da je v odredbi preiskovalne sodnice naveden napačni rojstni datum obtoženca, ni mogoče zaključiti, da bi bila odredba in v posledici tega izvedba hišne preiskave, v kateri je bilo obtožencu zaseženo tudi v bruto teži 2.250 g posušenih rastlinskih delcev (za katere je preliminarni test na mamila pokazal, da gre za mamilo marihuana), nezakonita.

C.

10. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je obtoženčeva zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazovala, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).