Jedro

Obseg zastopanja iz odločbe BPP je jasen in nedvoumen, in sicer, da je odobreno zastopanje zgolj v obsegu sestave in vložitve tožbe, s sodbo sodišča v pravdni zadevi zastopanja ni mogoče razširiti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se zahtevek odvetnika A.A., za plačilo stroškov pravne pomoči upravičenki do brezplačne pravne pomoči B.B., po odločbi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 237/2017 z dne 16. 2. 2017, zavrže. 2. Odvetnik je priglasil stroške za opravljanje dela brezplačne pravne pomoči po napotnici, z dne 17. 2. 2017, in sicer 160 točk za sestavo tožbe za razvezo zakonske zveze, 160 točk za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 22. 5. 2017 in 160 točk za zastopanje na naroku dne 25. 5.2017 ter 9,6 točk za materialne stroške in 22 % DDV.

3. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da odvetnik ni ravnal v skladu z izdano napotnico, po kateri je bil opozorjen na pravne posledice, če izvajalec brezplačne pravne pomoči napotnice ne vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v 8. dneh od opravljene storitve (kot izhaja iz besedila napotnice, str. 3), v skladu s petim odstavkom 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz odločbe Bpp številka 237/2017, z dne 16. 2. 2107, izhaja, da je bila brezplačna pravna pomoč odvetniku odobrena za sestavo in vložitev tožbe. Ker je odvetnik tožbo vložil 23. 2. 2017, se je po mnenju tožene stranke rok za vrnitev napotnice (15. dnevni rok) službi za brezplačno pravno pomoč iztekel 10. 3. 2017, zaradi česar je tožena stranka zahtevek za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči, kot prepoznega zavrgla.

4. Tožnik v tožbi oporeka odločitvi tožene stranke in zatrjuje, da je napotnico vložil pravočasno, torej znotraj 15 dnevnega roka, kljub temu, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena prosilki v obsegu zgolj sestave in vložitve tožbe, saj je sodišče prve stopnje v izdani sodbi IV P 137/2017 izdalo sodbo, s katero je v II. točki izreka sodbe pravico do plačila stroškov razširilo na celotne stroške v postopku I. stopnje. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru namreč izhaja, „da se stroški pooblaščenca tožeče stranke odvetnika A.A. v celoti pokrijejo iz stroškov Bpp, 237/2017, kjer bodo tudi posebej odmerjeni“.

5. V obravnavani zadevi opr. št. IV P 137/2017 je bila dne 25. 5. 2017 izdana razvezna sodba. Tožnik je bil predhodno, na podlagi odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč, določen kot pooblaščenec tožnice za sestavo in vložitev tožbe v razveznem postopku. O vložitvi tožbe v zadevi IV P 137/2017, je dne 24. 2. 2017 obvestil Strokovno službo za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča. 6. Sodišče, ki je v zadevi IV P137/2017 vodilo razvezni postopek, je odvetniku poslalo vabilo na narok za glavno obravnavo, kakor tudi vročilo odgovor na tožbo tožene stranke. Postopek razveze je bil zaključen z izdajo sodbe dne 25. 5. 2017, po katerem je tožnik izpolnjeno napotnico vrnil Službi za brezplačno pravno pomoč, skupaj s predlogom za izplačilo nagrade, ko je bila po njegovem tudi opravljena storitev, saj je po njegovem razpravljajoče sodišče samo razširilo obseg zastopanja in plačilo stroškov, kot je to zapisalo v II. točki izreka sodbe. Tožnik meni, da odsotnost komunikacije med pravdnim oddelkom in službo za brezplačno pravno pomoč, ne more imeti za posledico neplačilo nastalih stroškov oziroma nagrade, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Tožnik priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Dejansko stanje v zadevi ni sporno. Sporna je uporaba prava, konkretno določb 40. člena ZBPP, ki se nanašajo na plačilo storitev brezplačne pravne pomoči in po katerih izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15. dni po opravljeni storitvi. S citirano določbo je torej izrecno določen rok, v katerem je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti napotnico, in tudi posledica, če napotnice ne vrne v predpisanem roku. Določba je prisilne narave, zaradi česar je pristojni organ nanjo vezan, kar pomeni da, v primeru prekoračitve roka za vračilo napotnice, ne more odobriti plačila pa čeprav je storitev opravljena, kot je bila očitno opravljena v konkretnem primeru.

10. Tožnik je kot odvetnik priglasil stroške za opravljena dejanja brezplačne pravne pomoči po odločbi opr. št. Bpp 237/2017, z dne 16. 2. 2017, v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. IV P 137/2017 in napotnico, z dne 17. 2. 2017, strokovni službi za brezplačno pravno pomoč s stroškovnikom, vrnil dne 26. 5. 2017 (tretji odstavek 40. člena ZBPP).

11. Iz upravnega spisa (str. 10) in prilog tožeče stranke predloženih v tem upravnem sporu izhaja, da je bila v zadevi opr. št. IV P 137/2017 izdana sodba, s katero je sodišče v izreku pod točko II. izreka odločilo, da se stroški tožeče stranke in njenega pooblaščenca pokrijejo iz stroškov Bpp 237/2017, kjer bodo tudi posebej odmerjeni. Iz obrazložitve sodbe (točka 7) izhaja, da so bili „stroški zastopanja po pooblaščencu odvetniku A.A. glede na vrsto in naravo predmetne zadeve vsekakor potrebni, tako v okviru podaje vlog, navedb, kot tudi zastopanja na samem naroku“.

12. Sodišče ne more pritrditi navedbam tožeče stranke, da je bila storitev zastopanja po odločbi o brezplačni pravni pomoč razširjena s sodbo sodišča v zadevi IV P 137/2017, saj je bil obseg zastopanja iz odločbe Bpp jasen in nedvoumen, in sicer da je zastopanje odobreno zgolj v obsegu sestave in vložitve tožbe (2. točka izreka odločbe). Tako je bila v danem primeru storitev opravljena, ko je odvetnik vložil tožbo. To je 23.2.2017, ko je pričel teči tudi rok za vrnitev napotnice Službi za Bpp. Tožnik je po mnenju sodišča kot odvetnik in prava vešča stranka vedel, da ima pooblastilo zgolj v omejenem obsegu in ne tudi za zastopanje na naroku in za odgovor na tožbo. Ob prejemu vabila na narok za glavno obravnavo in odgovora na tožbo, bi moral o tem obvestiti tudi razpravljajoče sodišče. V kolikor pa se tožnik z vsebino in obsegom odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni strinjal, je imel možnost vložitve upravnega spora.

13. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.