Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Revizija se zavrne.
Zahteva za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v znesku 1.979.088 SIT in pravdne stroške, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je za prestane in bodoče telesne bolečine odmerilo znesek 600.000 SIT, iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znesek 1.800.000 SIT in iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti 100.000 SIT, torej skupaj 2.500.000 SIT. Od tega je odštelo znesek, ki ga je tožnik prejel iz naslova zavarovalne police za nezgodno zavarovanje, valoriziran na dan izdaje prvostopenjske sodbe (520.912 SIT). Višji tožbeni zahtevek do zneska 4.400.000 SIT (v celoti zahtevek iz naslova prestanega strahu) je zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter toženi stranki naložilo plačilo zneska 1.479.088 SIT, v presežku pa zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožniku je prisodilo odškodnino za strah v znesku 100.000 SIT, znižalo pa odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 600.000 SIT. V ostalem je pritožbi zavrnilo.
Zoper to sodbo vlaga revizijo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija zavrnilni del sodbe ter predlaga njeno spremembo tako, da se njegovi pritožbi ugodi. Navaja, da Višje sodišče v Mariboru nekritično in pavšalno znižuje odškodnine. To je storilo tudi v tem primeru, ko je že prvostopenjsko sodišče premočno oklestilo tožnikov zahtevek. Pri določitvi odškodnine za telesne bolečine ni prišlo do izraza, da je bil tožnik petkrat izpostavljen rentgenskemu sevanju, ki vzpodbuja nastanek raka, in da se bodo bolečine pojavljale tudi v bodoče, kar tožnik ves čas po nesreči občasno čuti in trpi pri vsakem intenzivnejšem delu. Vezi so bile potrgane in poškodba se je zarasla tako, da ima tožnik nad ramenom izboklino. Oba ramenska sklepa nista več simetrična, kar čuti, če uporablja pri nekem opravilu obe roki istočasno. Izvedenec je ocenil, da so tožnikove splošne življenjske aktivnosti zmanjšane za 10 do 15%. To oceno sta sodišči sprejeli, nista pa določili ustrezne odškodnine. Sodišči nista upoštevali, da tožnik trpi posledice že od 19. leta, ne pa šele od sojenja dalje. Ker je tožnik skromen in tih človek, morda pri zaslišanju res ni opisal vseh težav, ki so posledica poškodbe. Te krepko čuti sedaj, ko ima partnerico in otroka in bo treba poskrbeti za eksistenco. Poprijeti mora za razna fizična dela na zemlji, zlasti v vinogradih. Pri delu je močno oviran. Dela v podjetju, ki izdeluje preproge in predpražnike, pri tem delu mora dvigovati bremena, na morebitnem novem delovnem mestu pa se bo moral spoprijeti še s težjimi opravili. Močno je prikrajšan pri rekreativnih dejavnostih, saj ne more plavati in igrati športov, kjer se uporabljajo roke, med tem ko je njegova partnerica precej športno usmerjena in si želi njegovega sodelovanja. Sodišči tudi nista upoštevali, da se poleti mladi rekreirajo in delo opravljajo v majicah z naramnicami, tako da so ramena razgaljena. To velja tudi za kopanje v javnih in termalnih kopališčih. Vse to tožniku povzroča duševne bolečine. Priglaša stroške.
Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da je podana tožnikova soodgovornost za škodo ter da je dolžan razmisliti o prekvalifikaciji, da se bo v bodoče izognil vsaki škodi. Priglaša stroške.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).
Revizija ni utemeljena.
Pri preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe revizijsko sodišče izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je pritožbeno sodišče sprejelo. Revizijske navedbe, da ima tožnik sedaj družino, zaradi česar mora poprijeti za razna fizična dela, da se je zaposlil v podjetju, kjer mora med drugim dvigovati bremena, kakor tudi, da je močno prikrajšan pri rekreativnih dejavnostih, saj je njegovo dekle športno usmerjeno, na odločitev revizijskega sodišča ne morejo vplivati, ker okoliščin, ki so nastopile po koncu glavne obravnave na prvi stopnji, ni mogoče upoštevati. V ugotovljeno dejansko stanje revizija posega tudi z navedbo, da se v poškodovanem sklepu pojavijo bolečine takoj, kadar tožnik pri nekem opravilu istočasno uporablja obe roki, ter da poleti največkrat opravlja fizična dela in se rekreira v majici z naramnicami. Tudi teh navedb revizijsko sodišče ne more upoštevati, saj je vezano na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno na nižjih stopnjah (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Tožnik se je poškodoval 20.12.1994 med služenjem vojaškega roka, ko je padel po zasneženih in poledenelih stopnicah. Pri tem je utrpel poškodbo ramenskega sklepa, to je premik v sklepu med desno lopatico in ključnico III. stopnje in raztrganje ligamentov med ključnico in akromialnim izrastkom lopatice in med ključnico in korakoidnim izrastkom lopatice. Zaradi poškodbe je pet dni trpel stalne hude telesne bolečine, deset dni občasne hude telesne bolečine, štirinajst dni srednje hude telesne bolečine in dva meseca stalne lahke telesne bolečine. Občasne lahke telesne bolečine se bodo tožniku trajno pojavljale pri večjih obremenitvah roke, dvigovanju nad horizontalo, ob spremembi vremena in pri določenih gibih v ramenu. Obseg prestanih in bodočih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, ki so se izkazovale v obliki dvodnevnega bolnišničnega zdravljenja, dvomesečne uporabe opornice, izpostavljenosti radioaktivnemu žarčenju pri petih RTG slikanjih, šestih kontrolnih pregledih, je v odškodnini, odmerjeni v višini 600.000 SIT, primerno upoštevan.
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je pritožbeno sodišče tožniku znižalo prisojeno odškodnino na znesek 1.200.000 SIT. Pri prisoji odškodnine iz tega naslova je treba v prvi vrsti izhajati iz opisa posledic, ne pa zgolj iz številčne ocene zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Pri tožniku je podana posledica omejena gibljivost ramena za približno 1/4, kar ga omejuje pri delih, kjer je treba dvigovati težja bremen ali roko nad horizontalo, pri določenih športnih aktivnostih in pri posameznih fizičnih delih. Ker je bilo ugotovljeno, da lahko tožnik dejansko opravlja vsa opravila, vendar v zmanjšanem obsegu in z večkratnimi počitki, po presoji revizijskega sodišča, tudi ob upoštevanju tožnikove starosti v času poškodbe, ni podlage za zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
To velja tudi za odškodnino, prisojeno iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Poškodba je pri tožniku pustila vidne posledice v predelu sklepa med ključnico in lopatico v obliki odebelitve tega sklepa, saj je ključnica dvignjena 1 cm nad njeno normalno lego. Ker pa je ta sprememba vidna na razdalji nekaj metrov le, če je tožnik brez zgornjega dela obleke, ni podlage za zvišanje odškodnine iz tega naslova. Enako velja tudi glede odškodnine, ki jo je pritožbeno sodišče tožniku prisodilo za strah.
Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo in z njo tudi priglašene revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Odgovor na revizijo ni prispeval k odločitvi revizijskega sodišča. Zato priglašeni stroški odgovora na revizijo niso potrebni stroški. Revizijsko sodišče je zahtevek za povrnitev revizijskih stroškov tožene stranke zavrnilo (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).