Jedro

Ker osumljenci in predlagane priče prihajajo z različnih območij, četudi je večina bližje sodišču, ki naj bi po obravnavanem predlogu odločalo v zadevi, je Vrhovno sodišče ob upoštevanju, da ima oškodovana družba sedež v Ljubljani, kjer so bila storjena vsa kazniva dejanja, da so nekateri od osumljencev pred zaslišanjem na policiji v predkazenskem postopku pooblastili zagovornike z območja Ljubljane in okolice (trije od šestih) in da imajo druge osebe, ki (še) niso predlagane za priče, je pa policija od njih v predkazenskem postopku zbrala obvestila, v večini prebivališče v krajih, bližje Ljubljani, odločilo, da v konkretni zadevi okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, niso podane.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J. in K. K. zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in drugih.

2. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je dne 3. 12. 2021 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Mariboru. V utemeljitev predloga navaja, da ima devet od enajstih osumljencev prijavljeno prebivališče v Mariboru ali v krajih, ki so bližje Mariboru kot Ljubljani (Ptuj, Murska Sobota, Dunaj). Iz Ljubljane pa je le en osumljenec, en pa iz Šenčurja. Predlagateljica meni, da bodo osumljenci glede na zahtevnost in obsežnost zadeve v kazenskem postopku pooblastili zagovornike, ki bodo imeli sedež na mariborskem območju, kar da že potrjujejo zapisniki o zaslišanju osumljencev na policiji v predkazenskem postopku. Meni tudi, da se bodo glede na težo očitkov osumljenci in njihovi zagovorniki procesnih dejanj v postopku redno udeleževali, zaradi česar bodo z izvedbo postopka v Mariboru nastajali občutno manjši stroški kot pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na mariborskem območju živi tudi večina prič, katerih zaslišanje je predlagalo tožilstvo v zahtevi za preiskavo, in sicer enajst, le sedem pa jih prihaja iz območja Ljubljane. Predlagateljica izpostavlja še, da v zahtevi za preiskavo ni predlagano nobeno procesno dejanje, ki bi ga bilo nujno opraviti na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani in da se bo med preiskavo, če bo ta uvedena, pokazala potreba po zaslišanju dodatnih prič, kar bi neekonomičnost postopka še povečalo. Gre za obsežno in zahtevno zadevo, zato bi bilo z vidika ekonomičnosti postopka nesmotrno, da se z njo seznanjata dve različni sodišči, z območja Maribora pa prihaja večina prič, tako da ne pride v poštev izvedba posameznih zaslišanj po zaprosilu oziroma pravni pomoči med sodišči. Glede na navedeno predlagateljica meni, da bo Okrožno sodišče v Mariboru procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšo izgubo časa za procesne udeležence in posledično tudi z manj stroški in težavami v prometu.

3. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka ali drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.1 Lažja izvedba mora biti izražena v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.2

4. Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja dejstvo, da ima večina osumljencev in večina prič, ki so predlagane za zaslišanje s strani tožilstva v fazi preiskave, prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru in v njegovi bližini vsekakor relevantno okoliščino. Vendar zgolj pričakovanje, da bi predlagano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, še ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, temveč mora biti to izraženo v tolikšni meri, da je lažja izvedba očitna in zato prevlada nad primarnimi naveznimi okoliščinami. Da bo postopek kazenske preiskave v obravnavani zadevi očitno lažje izvesti pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v primerjavi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa iz podatkov obravnavane zadeve ne izhaja. Predlagateljica sicer pravilno opozarja, da devet od enajstih osumljencev prihaja iz krajev, ki so bližje Mariboru kot Ljubljani. Enako velja za dvanajst od devetnajstih prič, katerih zaslišanje v zahtevi za preiskavo predlaga tožilstvo. Vendar pa je potrebno v konkretnem primeru upoštevati tudi druge okoliščine, ki pa zaključka o lažji izvedbi postopka preiskave pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ne potrjujejo. Sedež oškodovane družbe A. d. d. (sedaj B. d. o. o.), kjer naj bi bila kazniva dejanja pod točkami II do VII zahteve za preiskavo tudi storjena, je namreč na ... v Ljubljani. Poleg tega predlagateljica opozarja, da bo tekom preiskave (če bo ta uvedena) verjetno zaslišanih še več dodatnih prič, pri čemer pa iz podatkov spisa izhaja, da ima večina drugih oseb, ki so v predkazenskem postopku podale izjave policiji in bodo tako potencialno predlagane za priče, prebivališče na območju Ljubljane in krajev, ki so bližje Ljubljani (Bled, Idrija, Kranj). Podatki spisa tudi ne potrjujejo predvidevanja predlagateljice prenosa, da bo večina osumljencev pooblastila zagovornike, ki prihajajo iz območja Okrožnega sodišča v Mariboru.

5. Ker osumljenci in predlagane priče prihajajo z različnih območij, četudi je večina bližje sodišču, ki naj bi po obravnavanem predlogu odločalo v zadevi, je Vrhovno sodišče ob upoštevanju, da ima oškodovana družba sedež v Ljubljani, kjer so bila storjena vsa kazniva dejanja, da so nekateri od osumljencev pred zaslišanjem na policiji v predkazenskem postopku pooblastili zagovornike z območja Ljubljane in okolice (trije od šestih) in da imajo druge osebe, ki (še) niso predlagane za priče, je pa policija od njih v predkazenskem postopku zbrala obvestila, v večini prebivališče v krajih, bližje Ljubljani, odločilo, da v konkretni zadevi okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, niso podane.

6. Ker v predlogu navedene okoliščine, v povezavi z ostalimi ugotovljenimi relevantnimi okoliščinami obravnavane zadeve, ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Mariboru, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Horvat, mag. Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 83. 2 Tako tudi odločbi Vrhovnega sodišča I Kr 26182/2016-27 z dne 8. 12. 2016, I Kr 38302/2015-12 z dne 26. 11. 2015 in druge.