Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi zahteve za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti, ni dovoljena.

Izrek

Zahteva obd. S.P. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Zoper obd. S.P. je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru na zasebno tožbo V.P. v teku kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po 2. odstavku 171. člena in obrekovanja po 2. odstavku 170. člena KZ, storjenih s tiskom. Sodišče je razpisalo že več narokov za glavno obravnavo, zadnjega 17.2.2005, vendar postopka ni moglo dokončati tudi zaradi odsotnosti obd. S.P. Obd. S.P. je dne 28.6. in 1.7.2004 zahtevala, da ji sodišče postavi zagovornika po uradni dolžnosti. Z izpodbijanima sklepoma sta sodišči prve in druge stopnje pravnomočno zavrnili njeno zahtevo. Zoper sklepa je obdolženka dne 28.2.2005 vložila pisno vlogo z dne 26.2.2005, ki jo imenuje pritožba oziroma zahteva za sodno varstvo, z njo pa izpodbija pravilnost in zakonitost odločitve sodišča, da ji ne postavi zagovornika po uradni dolžnosti in izrecno zahteva, da o njej odloči Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je vlogo štelo kot zahtevo za varstvo zakonitosti, ker zakon ne predvideva izrednega pravnega sredstva, ki bi sploh lahko prišlo v poštev v takem procesnem položaju.

Zahteva obd. S.P. za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbah 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, toda šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edine izjeme od pravila, da se zahteva za varstvo zakonitosti vloži šele po pravnomočno končanem postopku, so določene v 4. odstavku istega člena ZKP glede sklepa o odreditvi pripora ter o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice ali kadar podaljšanje pripora odredi vrhovno sodišče. Izpodbijana sklepa ne spadata med te izjeme, zato je zahteva obd. S.P. za varstvo zakonitosti nedovoljena in jo je treba po določbah 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči.