Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče se pri odločitvi o vpisu omeji le na to, ali so izpolnjni pogoji iz 1. odst. 86. čl. ZZK. Pri tem se ne more (in ne sme) spuščati v morebitne nepravilnosti postopka, iz katerega izvira zemljiškoknjižna listina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter odredi izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na ugovor P. d.d. sklenilo, da ostane zemljiškoknjižni sklep istega sodišča z dne 14.9.1995 v veljavi. Zoper sklep se je pravočasno pritožila P. d.d. zaradi kršitve pravil postopka im napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je dne 21.11.1995 prejela sklep sodišča, iz katerega je zvedela, da je na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizacili odpisalo parcelo št. 1496, travnik v izmeri 3089 m2 od vl. št. 1698 k.o. S., zanjo otvorilo nov vložek ter pri njem vknjižilo vzpostavitev lastninske pravice v korist U. S. V ugovoru zoper ta sklep in njegovi dopolnitvi je P. d.d. dostavila dopis upravnega organa, s katerim je bila pooblaščencu pritožnika vročena upravna odločba, ter kopijo pritožbe zoper to odločbo, kasneje pa še obvestilo upravnega organa, da je pritožba zoper odločbo dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Kljub temu, da je v upravnem postopku očitno prišlo do napake in je bila s klavzulo o pravnomočnosti opremljena in dostavljena sodišču še nepravnomočna odločba, kar je ugotovljeno tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, prvostopno osdišče vztraja pri svoji obrazložitvi in pritožnika napotuje na izposlovanje nove odločbe in nato na predlaganje prvotnega zemjliškoknjižnega stanja. Takšno stališče ne prispeva k pravni varnosti. Nova zemljiškoknjižna lastnica parcele bo namreč z njo v času do izdaje nove odločbe upravnega organa lahko razpolagala in jo odtujila oziroma obremenila in tako vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja sploh ne bo več mogoča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi in ugovoru ugodi in zemljiškoknjižni sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče odloča o vpisu po stanju v trenutku vložitve predloga za vpis oziroma prejema listine, na podlagi katere začne postopek za vpis po uradni dolžnosti (3. odst. 85. čl. Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK) in vpis dovoli, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 1. odst. 86. čl. ZZK. Med drugim morajo biti predložene listine, ki so predpisane za vpis, kar je v konkretnem primeru predstavljala odločba upravnega organa o denacionalizaciji (3. odst. 66. čl. Zakona o denacionalizaciji), na kateri je bila klavzula o pravnomočnosti (priloga A1). V trenutku prejema te listine (in še tudi ob izdaji sklepa) so bili torej izpoljneni vsi pogoji za vpis, saj se zemljiškoknjižno sodišče pri odločitvi o vpisu omeji le na to, ali so izpolnjni pogoji iz 1. odst. 86. čl. ZZK. Pri tem se ne more (in ne sme) spuščati v morebitne nepravilnosti postopka, iz katerega izvira zemljiškoknjižna listina. Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, ki je dovolilo vpis, kot tudi izpodbijana odločitev sodišča sta torej pravilni. Kot je pritožniku pojasnilo že sodišče v izpodbijanem sklepu, bo pritožnik nov vpis ali vzpostavitev prejšnjega stanja lahko dosegel le na podlagi nove (ustrezne) listine. Na takšno odločitev ne more vplivati bojazen pritožnika, da bo sedanja zemljiškoknjižna lastnica z nepremičnino razpolagala, saj pravni red za zavarovanje pravic pritožnika nudi drugačna pravna sredstva. Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in obenem odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. tč. 95. čl. ZZK).