Jedro

Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči. Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši. Dolžnikov ugovor je zato neobrazložen.

Izrek

Pritožba dolžnice M.S. se zavrže. Pritožba dolžnika N.S. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.10.1999, opr.št. In 54/99 zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, vpisane v vl.št. X k.o. Y, in izterjave 545.584,00 SIT s pripadki. Obenem je upnikove stroške odmerilo na 29.780,00 SIT.

Proti sklepu sta dolžnika ugovarjala, da je sodišče sodbo zaradi izostanka izdalo brez upoštevanja obvestila o odsotnosti in neudeležbi na glavni obravnavi. Ker tako nista imela možnosti da bi se zagovarjala, ugovarjata proti sklepu o izvršbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikov štelo za neobrazložen in ga na podlagi 3.odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba dolžnice je prepozna, pritožba dolžnika pa ni utemeljena.

Po določbi 3.odstavka 9.člena ZIZ je ugovor treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Dolžnici je bil sklep o izvršbi vročen dne 8.10.1999 (petek). Rok za vložitev ugovora s strani dolžnice je iztekel dne 18.10.1999 (ponedeljek). Dolžnica je skupaj z dolžnikom ugovor vložila dne 21.10.1999, kar je po poteku ugovornega roka. Sodišče druge stopnje je zato, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, njen ugovor kot pritožbo zavrglo kot prepozen (1.točka 365.člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99, ZPP, v zvezi s 15.členom ZIZ).

Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze (2.odstavek 53.člena ZIZ). Dolžnik lahko sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (1.odstavek 55.člena ZIZ). V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši. Dolžnik bi lahko navajal le, da je terjatev po izvršilnem naslovu prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe (8.točka 1.odstavka 55.člena ZIZ). Ker se dolžnik ne sklicuje na tako dejstvo in ker tudi ne navaja kakšnega drugega razloga v smeri preprečitve izvršbe, je njegov ugovor neobrazložen.

Ker se neobrazložen ugovor po določbi 2.odstavka 53.člena ZIZ šteje kot neutemeljen in po določbi 3.odstavka 58.člena ZIZ kot pritožba, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).