Jedro

Tožnik v tej zadevi je bil pri toženi stranki od 4.3.1997 dalje v delovnem razmerju na temelju pogodbe o zaposlitvi z dne 10.9.1997. V 8. členu te pogodbe je bila urejena pravica delavca do dela dobička tožene stranke. Ker je tožena stranka subjekt zasebnega prava, bi bila ta pravica s pogodbo o zaposlitvi zakonito urejena tudi, če bi ne imela posebne pravne podlage v pravnih normah. Določila 53. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list RS, št. 60/89, 42/90) posebej urejajo pravico delavca do dela dobička. Zato ni dvoma, da je pravica do dobička, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi, posamična delavčeva pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o sporih v zvezi s to pravico pa je pristojno delovno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Novem mestu.

Obrazložitev

Tožnik je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, oddelek v Novem mestu uveljavljal od tožene stranke plačilo glavnice s pripadki iz naslova udeležbe pri dobičku za leto 1997. V letu 1997 je bil predsednik uprave tožene stranke, v letu 1998 pa je bil s te funkcije odpoklican. Tožena stranka mu na njegovo zahtevo udeležbe na dobičku za leto 1997 ni izplačala, pri čemer je navajala različne ugovore.

Delovno in socialno sodišče je 7.2.2000 s sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Ocenilo je, da določila Zakona o delovnih in socialnih sporih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94) ne predvidevajo pristojnosti za odločanje delovnih sodišč v tovrstnih zadevah. Pravice članov uprav gospodarskih družb urejajo predpisi statusnega prava, pravica do dobička pa predsedniku gospodarske družbe pripada "zaradi opravljanja njegovega dela kot predsednika uprave družbe".

Okrožno sodišče v Novem mestu, kateremu je bila zadeva odstopljena v sojenje, pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/2000, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. Menilo je, da sodišče splošne pristojnosti ne more biti pristojno za sojenje o zadevi, ki je predmet urejanja s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče ugotavlja, da je po določilih 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) področje "plač, nagrad, stimulacij in drugih raznih dodatkov ter ugodnosti" področje, ki ga je mogoče urejati s pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom dogovorijo pravice in posebnosti, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno sodišče. Po določilih 2. točke 4. člena ZDSS v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen tistih, ki jih določa zakon, odločajo delovna sodišča. Tožnik v tej zadevi je bil pri toženi stranki od 4.3.1997 dalje v delovnem razmerju na temelju pogodbe o zaposlitvi z dne 10.9.1997. V 8. členu te pogodbe je bila urejena pravica delavca do dela dobička tožene stranke. Ker je tožena stranka subjekt zasebnega prava, bi bila ta pravica s pogodbo o zaposlitvi zakonito urejena tudi, če bi ne imela posebne pravne podlage v pravnih normah. Določila 53. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list RS, št. 60/89, 42/90) posebej urejajo pravico delavca do dela dobička. Zato ni dvoma, da je pravica do dobička, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi, posamična delavčeva pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o sporih v zvezi s to pravico pa je pristojno delovno sodišče. Določbe ZTPDR je sodišče smiselno uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpise Republike Slovenije.