Jedro

Umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka je brez pravnega učinka. Stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti, ker sam po sebi deluje konstitutivno na nadaljevanje postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo na podlagi 210. člena Zakona o pravdnem postopku.

Proti sklepu se je pritožila tožnica. V pritožbi navaja, da je bil predlog za nadaljevanje postopka podan v 4-mesečnem zakonitem roku s strani tožene stranke. Na tej podlagi je sodišče razpisalo za dne 26.11.1999 glavno obravnavo. Šele ko je pristopila na to glavno obravnavo, je bila seznanjena, da odpade, ker je toženec predlog za nadaljevanje postopka umaknil, njej pa ta umik ni bil pismeno vročen.

Zato je bila v dobri veri, da ni potrebno podati posebnega predloga za nadaljevanje postopka še z njene strani. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo, da se tožba umakne, saj so bili podani pogoji za nadaljevanje postopka in je napačno upoštevalo umik predloga za nadaljevanje kot merodajen, čeprav zakon tega ne dopušča. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek oziroma podrejeno predlaga, da naj se toženi stranki v primeru, če sklep ne bo razveljavljen, naloži plačilo vseh pravdnih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je bilo dogovorjeno mirovanje postopka 7.7.1999. Po 210. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Če nobena stranka v 4 mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pooblaščenec toženca 5.11.1999, torej po preteku 3 mesecev od dneva, ko je nastopilo mirovanje, vendar pa še niso pretekli 4 meseci, ko je nastalo mirovanje, vložil predlog za nadaljevanje postopka, ki pa ga je 22.11.1999 umaknil. Za nadaljevanje postopka je dovolj, da to predlaga le ena od strank.

Predlog stranke za nadaljevanje postopka že sam deluje konstitutivno.

Sodišče namreč ne nadaljuje postopka samo od sebe. Glede na to stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti in je sam umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka brez pravnega učinka. Do mirovanja postopka bi lahko prišlo le, če bi bili ponovno oziroma na novo izpolnjeni pogoji za mirovanje, v kolikor to ZPP dopušča. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo po umiku predloga za nadaljevanje postopka je zato zmotna in v nasprotju z določbo 210. člena ZPP in je s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbi tožnice je pritožbeno sodišče zato ugodilo in sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne bo odgovarjalo, ker za odločitev niso pravno relevantni.