Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper:
– odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 3600/2004 z dne 16. 2. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Sevnica št. P-1034/03 z dne 23. 2. 2004 in
– sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IOK 11/2005 z dne 1. 6. 2005
se ne sprejme.
1.S pravnomočno odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče je zahtevo pritožnikovega zagovornika za izredno omilitev kazni zavrglo.
2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 27., 29., 30., 66. in 127. člena Ustave, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava.
3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnikovi očitki, ki jih vsebuje ustavna pritožba, so tipizirani in tako pavšalni, da po mnenju Ustavnega sodišča ni mogoče opraviti njihove presoje. Zato je bilo treba v delu, ki se nanaša na odločbi iz prve alineje izreka, odločiti kot v sklepu št. Up-634/05 z dne 27. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 36/06). Ustavno sodišče se pri tem ni ukvarjalo z vprašanjem obstoja procesnih predpostavk.
4.Pritožnik izpodbija tudi sklep Višjega sodišča iz druge alineje izreka tega sklepa, s katerim je zahtevo za izredno omilitev kazni zavrglo kot nedovoljeno. V zvezi s tem bi se zastavilo le vprašanje enakega varstva pravic, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Ustavno sodišče bi kvečjemu lahko presojalo, ali je izpodbijani sklep očitno napačen ter brez razumne pravne obrazložitve (22. člen Ustave). Presoja Višjega sodišča je bila opravljena v obsegu, določenem z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – ZP-1), je obrazložena in utemeljena na pravni podlagi. Zato očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik. Ustavno sodišče zato v tem delu ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (druga alineja izreka).
5.Očitkov glede kršitev določb 2., 25. in 127. člena Ustave ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer