Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je odločitev tožene stranke, da se pokojnina, odmerjena z odločbo v postopku obnove, izplačuje od 1. 10. 2012, pravilna in zakonita. Neutemeljeno je tožnikovo vztrajanje, da bi se mu morala odmerjena pokojnina izplačevati že od 3. 5. 2009, saj za to ni pravne podlage. Tako 263. člen ZPIZ-1 kot tudi 183.člen ZPIZ-2 določata, da odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.

V zvezi s tožnikovim zahtevkom za vrnitev prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ni pravne podlage za zahtevek tožnika po vrnitvi prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje za obdobje 6 mesecev in je zahtevek zavrnilo. Takšna odločitev je zmotna, saj bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči. Tožena stranka namreč o tožnikovem zahtevku za vrnitev prispevkov še ni odločala, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih. V skladu s 63. členom ZDSS-1 je procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih vezana na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v delu tožbe, ki se nanaša na vrnitev vplačanih prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje šest mesecev spremeni tako, da se tožbo v tem obsegu zavrže. II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v odločbi tožene stranke št. ... z dne 7. 2. 2014, v delu, kjer je odločeno o izplačevanju pokojnine odpravi datum 1. 10. 2012 in se nadomesti z datumom 3. 5. 2009 ter da se tožniku povrnejo plačni prispevki za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje šest mesecev.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se laično pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklicuje se na Evropsko socialno listino, Ustavo RS (14., 15., 19., 21., 22., 23., 24., 26., 29., 33. ,35., 125. in 127. člen), Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik (257. in 258. člen), Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (6., 7., 13. in 17. člen) ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Meni, da je bila izpodbijana sodba izdana v nasprotju z navedenimi akti. Sojenje ni bilo javno, nepristransko in pošteno. Meni, da gre za kršitev ustavnega načela enakosti, saj so posamezniki, ki so se upokojevali med leti 1992 in 2001 imeli višje pokojnine.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče delno zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je meritorno odločilo o zahtevku za vračilo plačanih prispevkov. V tem delu namreč ni bila izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. V obravnavani zadevi gre za spor o datumu izplačevanja starostne pokojnine. Pravno podlago za odločitev predstavlja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št.106/1999 in naslednji; v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki v 263. členu določa, da odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.

6. Predmet obravnavanega socialnega spora je odločba tožene stranke št. ... z dne 7. 2. 2014, ki je bila izdana v obnovi postopka. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se predlogu za obnovo postopka ugodi in se odločba št. ... z dne 18. 11. 2009 odpravi.(1) Odločeno je bilo, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 364,31 EUR na mesec od 1. 11. 2009 dalje. Od 1. 1. 2010 znaša pokojnina 371,24 EUR na mesec. Od 1. 1. 2011 znaša pokojnina 372,72 EUR na mesec. Od 1. 1. 2013 znaša pokojnina 373,10 EUR na mesec. Tožena stranka je še odločila, da se odmerjena pokojnina izplačuje od 1. 10. 2012 dalje.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je odločitev tožene stranke, da se pokojnina, odmerjena z odločbo z dne 7. 2. 2014, izplačuje od 1. 10. 2012 pravilna in zakonita. Neutemeljeno je tožnikovo vztrajanje, da bi se mu morala odmerjena pokojnina izplačevati že od 3. 5. 2009, saj kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, za to ni pravne podlage. Tako 263. člen ZPIZ-1 kot tudi 183.člen ZPIZ-2 določata, da odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.

8. Tožniku ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, prav tako ni bilo kršeno ustavno načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS, niti načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

9. Ostale pritožbene navedbe (splošno sklicevanje na Evropsko socialno listino, Ustavo RS, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice) so popolnoma pavšalne in nekonkretizirane. Pritožbeno sodišče se zato do njih ni opredeljevalo.

10. V zvezi z tožnikovim zahtevkom za vrnitev prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ni pravne podlage za zahtevek tožnika po vrnitvi prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje za obdobje 6 mesecev. Tožnik je zahtevek utemeljeval z dejstvom, da je zaradi neupoštevanja zavarovalne dobe v obdobju od 22. 4. 1991 do 31. 12. 1992 moral ostati prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje do 31. 10. 2009. 11. Pritožbeno sodišče poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči. Tožena stranka namreč o tožnikovem zahtevku za vrnitev prispevkov še ni odločala, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih. V skladu s 63. členom ZDSS-1 je procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih vezana na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču. Na pravilno uporabo materialnega prava je ob odločanju o pritožbi dolžno paziti pritožbeno sodišče glede na določbo 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo. Iz slednjega razloga je bilo potrebno pritožbi tožnika delno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v delu izreka, ki se nanaša na vrnitev vplačanih prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje šest mesecev razveljaviti in tožbo v tem delu v skladu s 351. členom v zvezi z 274. členom ZPP zavreči. 12. V preostalem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Tožena stranka je namreč na podlagi naknadno pridobljenih podatkov iz Zgodovinskega arhiva A. ugotovila, da je tožniku mogoče v skladu z določbo 183. člena ZPIZ-2 pri odmeri starostne pokojnine upoštevati tudi dobo in zavarovalne osnove v obdobju od 22. 4. 1991 do 31. 12. 1992, saj je bil v tem obdobju prijavljen v zavarovanje kot nosilec kmečkega gospodarstva.