12. 6. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Igorja Barbiša, Pivka, na seji 12. junija 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 69. člena, 70. člena, prvega in tretjega odstavka 71. člena, prvega, tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka 154. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč ter na panj za leto 2007 in znesek katastrskega dohodka za oljčne nasade za leto 2007 (Uradni list RS, št. 15/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 69. člena, 70. člen, prvi in tretji odstavek 71. člena ter prvi, tretji, peti, šesti in sedmi odstavek 154. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Trdi, da izpodbijana ureditev po ZDoh-2 v prehodnem obdobju (tj. do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka) pri ugotavljanju dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti omogoča pripisovanje povprečnih zneskov subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč ter povprečnih zneskov subvencij na panj tudi katastrskemu dohodku tistih davčnih zavezancev (med katere se uvršča tudi sam), ki v določenem davčnem obdobju teh subvencij niso prejeli. Zato naj bi ga izpodbijana ureditev v neskladju s 14. členom Ustave neenako obravnavala nasproti tistim davčnim zavezancem, ki so za subvencije zaprosili in jih tudi prejeli. S tem naj bi bilo v neskladju s 67. členom Ustave poseženo tudi v pravico do svobodne gospodarske pobude ter okrnjeno ustavnopravno varstvo kmetijskih zemljišč (71. člen Ustave). Kot imetnika kmetijskih in gozdnih zemljišč in hkrati imetnika 26 čebeljih panjev (evidentiranih v registru čebelnjakov) naj bi ga izpodbijana določba drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 pri pripisovanju subvencij na panj postavljala v neenak položaj tudi v primerjavi s tistimi imetniki čebeljih panjev, ki ustvarjajo dohodke iz kmetijstva izključno z opravljanjem čebelarske dejavnosti. Nadalje pobudnik navaja, da je izpodbijana ureditev brez določitve roka za dokončno zakonsko ureditev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti še dodatno protiustavno posegla v načelo pravne države (2. člen Ustave) ter v pravice iz 22., 67. in 153. člena Ustave. Obdavčitev dohodkov iz naslova subvencij, ki jih davčni zavezanci niso prejeli, pa pobudnik označuje tudi kot nesorazmeren in neprimeren ukrep davčne oziroma fiskalne politike. Pobudnik izpodbija tudi Povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč ter na panj za leto 2007 in znesek katastrskega dohodka za oljčne nasade za leto 2007, ki ga je sprejelo Ministrstvo za finance. Očita mu neskladje s členi 2, 67, 71, 120, 147 in 153 Ustave in s členi 15, 18 in 26 ZDoh-2. Svoj pravni interes utemeljuje s prejeto odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2007.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 01. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08), se lahko v primerih, ko izpodbijani predpis (zakon oziroma podzakonski predpis) ne učinkuje neposredno, pobuda vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (v konkretnem primeru po izčrpanju pravnih sredstev v upravnem sporu). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik svoje trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred sodišči. Navedeno stališče pobudniku ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi upravnimi organi in nadalje pred sodišči, če ne bo pobudnik svojih pravic uspešno zavaroval že v teh postopkih. Skladno z 22. členom Ustave morajo namreč sodišča ugovore strank v zvezi z neustavnostjo predpisa, ki je podlaga za odločanje v konkretnih zadevah, obravnavati in se do njih opredeliti. Pri tem Ustava v 156. členu nalaga sodiščem, da v primeru, če se strinjajo z ugovori strank in gre za zakon, prekinejo postopek ter začnejo postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Na podlagi 125. člena Ustave pa imajo sodišča pooblastilo, da pri odločanju o pravicah in obveznostih sama izločijo nezakonite oziroma neustavne podzakonske predpise.

4.Izpodbijana ureditev na pobudnika ne učinkuje neposredno. Podlaga odmeri davčnih obveznosti iz kmetijstva je odločba o odmeri obveznosti iz kmetijstva, ugotovljene obveznosti po tej odločbi pa so nadalje predmet davčne obravnave še v postopku odmere dohodnine. Zoper obe odmerni odločbi ima pobudnik na voljo pravna sredstva v upravnem (davčnem) postopku v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 – ZDavP-2) in kasneje v upravnem sporu v skladu z Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1). Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes zgolj s prejeto odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2007. Pri tem pa ne izkaže, da bi v postopku odmere obveznosti iz kmetijstva in morebitnem nadaljnjem postopku odmere dohodnine, ki bi temeljila na ureditvi, za katero trdi, da je ustavno sporna, izčrpal pravna sredstva. Zato je Ustavno sodišče iz razlogov, navedenih v sklepu št. U-I-251/07, pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik