Jedro

Če sodišče razdruži tožbo na več tožb, je tožeča stranka za vsako od teh tožb zavezana plačati sodno takso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 74/2000-9 z dne 5.7.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki na njeno zahtevo z dne 28.6.2000 na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) izdalo odločbo, s katero je ugotovilo, da znaša sodna taksa za tožbo v tem upravnem sporu 300 točk in se odmeri na dan nastanka taksne obveznosti na 4.500,00 SIT.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je odmera takse v obravnavanem primeru od vsakega tožbenega zahtevka, ki so bili zajeti v eni tožbi, neupravičena. Tožeča stranka je v smislu 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) dne 3.2.2000 vložila eno tožbo, s katero je izpodbijala 20 odločb tožene stranke, izdanih od 4.1.2000 do 27.1.2000, ki so vse izhajale iz iste dejanske in pravne podlage. Sodišče je posamezne tožbene zahtevke ločilo. Ker zoper ta sklep sodišča ni pravnega varstva, tožeči stranki ni preostalo drugega, kot da je tožbene zahtevke umaknila. Tožeča stranka ni želela 20 sodnih sporov v tej zadevi. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek, kakršen je bil postavljen, zavrniti, če je presodilo, da ne ustreza pogojem, določenim v 33. členu ZUP (pravilno ZUS).

Pritožba ni utemeljena.

Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o vloženi tožbi, je tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožeča stranka zavezana plačati takso za tožbo v upravnem sporu, ki jo je na zahtevo tožeče stranke z uporabo določbe 1. odstavka 27. člena ZST odmerilo z odločbo.

Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa. Vsi se namreč nanašajo na sklep, opr. št. U 34/2000-5 z dne 11.4.2000, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 41. člena ZUS odločilo, da bo o zahtevkih (ki jih je tožeča stranka uveljavljala v eni tožbi z dne 3.2.2000), odločalo in jih obravnavalo ločeno, zoper katerega po določbi 2. odstavka 41. člena ZUS pritožba ni dovoljena.

Višini odmerjene sodne takse pa tožeča stranka ne ugovarja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom Zakona o upravnem sporu, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.