Jedro

V primeru vročitve sodnega pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice, vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. V primeru, ko stranka v 15 dnevnem roku od prejema obvestila pošte ne dvigne, nastopi fikcija vročitve z iztekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila. To pa tudi pomeni, da za tek roka ni pomembno, kdaj je bila pošiljka ali puščena v hišnem predalčniku oziroma zaradi neustreznega in neuporabnega hišnega predalčnika vrnjena sodišču, saj se s tem, ko se sodna pošiljka že po opravljeni vročitvi pusti v uporabnem predalčniku stranke, zagotovi le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 2. 2016 potrdi.

II. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 5. 2016 spremeni tako, da se dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 22. 3. 2016, zavrže.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 2. 2016:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo po petem odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ker dolžnik predloga za oprostitev v danem roku po pozivu sodišča ni dopolnil. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da se s takšno odločitvijo sodišča ne strinja. Osebno ni prejel poziva na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, sodišče pa v razlogih tudi ne navede datuma, kdaj naj bi dolžniku poziv poslalo in kdaj je poziv prejel. Zato je zmotno ugotovljeno dejansko stanje, sodišče pa tudi ni navedlo, kdaj je pričel teči 8.dnevni rok za dopolnitev, ter kdaj se je iztekel. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je oba izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. Iz spisa izhaja, da je dolžnik skupaj z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse v višini 99% celotne sodne takse, v predlogu pa je navedel, da prejema samo pokojnino, ki ne presega dvakratnega zneska in pomeni dolžniku socialno varnost, s plačilom sodne takse pa bi bilo njegovo preživljanje ogroženo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 12. 2015 dolžnika pozvalo, da v roku 8. dni od prejema sklepa svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse dopolni tako, da v navedenem roku sodišču predloži izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ZST-1 oziroma priloži odločbo pristojnega organa, na podlagi katere prejema denarno socialno pomoč. Z omenjenim sklepom je bil dolžnik opozorjen, da v primeru, če v danem roku ne bo dopolnil svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, bo sodišče njegov predlog zavrglo kot nepopolno vlogo.

6. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep trdi, da poziva sodišča ni prejel. Iz spisa pa izhaja, da je bil pozivni sklep z dne 18. 12. 2015 dolžniku vročen z nadomestno vročitvijo po določbi 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako, da je vročevalec 26. 1. 2016 na vratih stanovanja dolžnika pustil obvestilo, s katerim je bil dolžnik obveščen, da lahko sodno pisanje prevzame v 15. dneh od puščenega obvestila. Hkrati je bil dolžnik tudi opozorjen, da če v navedenem roku sodnega pisanja ne bo osebno prevzel, se bo vročitev štela za opravljeno s potekom 15. dni od puščenega obvestila, torej v konkretnem primeru v sredo, 10. 2. 2016. Z naslednjim dnem je pričel teči 8.dnevni rok, v katerem bi dolžnik lahko dopolnil svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse in se je iztekel v četrtek, 18. 2. 2016. Ker dolžnik predloga v danem roku ni dopolnil, je sodišče prve stopnje tako z izpodbijanim sklepom pravilno dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo kot nepopolno vlogo po petem odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. V primeru vročitve sodnega pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice (primerjaj četrti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da v primeru, ko stranka v 15.dnevnem roku od prejema obvestila pošte ne dvigne, nastopi fikcija vročitve z iztekom 15.dnevnega roka od puščenega obvestila, torej v konkretnem primeru v sredo, 10. 2. 2016. To pa tudi pomeni, da za tek roka ni pomembno, kdaj je bila pošiljka ali puščena v hišnem predalčniku oziroma zaradi neustreznega in neuporabnega hišnega predalčnika vrnjena sodišču v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj se s tem, ko se sodna pošiljka že po opravljeni vročitvi pusti v uporabnem predalčniku stranke, zagotovi le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil(1).

8. Ker je bil tako pozivni sklep z dne 18. 12. 2015 dolžniku pravilno vročen 10. 2. 2016, dolžnik pa predloga v naloženem roku po sklepu z dne 18. 12. 2015 ni dopolnil, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo kot nepopolno vlogo, saj njegov predlog ni bil sposoben vsebinske obravnave.

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 5. 2016:

9. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog z dne 22. 3. 2016 za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da dolžnik kljub pozivu ni dopolnil svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse in tako predlogu ni priložil pisne izjave o premoženjskem stanju in s tem ni podal zadostne trditvene podlage oziroma ni izkazal utemeljenosti svojega predloga.

10. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da je takšna odločitev nezakonita. Pozivnega sklepa ni prejel dne 14. 4. 2016, kot to navaja sodišče prve stopnje. O tem, da bi tega dne prejel sodno odločbo tudi ni nobenega dokaza. Zato je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede vročitve. Če bi sklep prejel, bi se v spisu morala nahajati povratnica z njegovim podpisom. V spisu pa takšne povratnice ni in je zato odločitev protispisna ter je zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka.

11. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja dolžnik.

12. Iz spisa izhaja, da je dolžnik skupaj s pritožbo zoper sklep z dne 26. 2. 2016 podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, v katerem je navajal, da nima denarnih sredstev, ki bi presegli dvakratnik minimalne plače v Republiki Sloveniji in bi tako s plačilom sodne takse bilo ogroženo njegovo preživetje. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 3. 2016 dolžnika pozvalo, da v 8. dneh svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse dopolni tako, da v naloženem roku predloži izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ZST-1 s predpisanimi prilogami oziroma priloži odločbo pristojnega organa, na podlagi katere prejema denarno socialno pomoč. V omenjenem sklepu je bil dolžnik tudi opozorjen, da v kolikor ne bo ravnal po pozivu sodišča in predloga v danem roku ne bo dopolnil, bo sodišče njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Nadalje iz spisa izhaja, da iz poizvednice Pošte Maribor pod št. 3919/2500-16 izhaja, da sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 3. 2016 dolžniku ni bilo možno osebno vročiti, zaradi česar je vročevalec 30. 3. 2016 dolžniku v hišnem predalčniku pustil obvestilo, s katerim je bil dolžnik opozorjen, da lahko v 15. dneh od prejema obvestila prevzame sodno pisanje na pristojni pošti. Z omenjenim obvestilom je bil dolžnik tudi opozorjen, da če v navedenem roku sodnega pisanja ne bo prevzel, se bo vročitev štela za opravljeno s potekom 15. dni od puščenega obvestila, torej v konkretnem primeru v četrtek, 14. 4. 2016. Zato so neutemeljene dolžnikove pritožbene navedbe, da mu sklep z dne 25. 3. 2016 ni bil vročen 14. 4. 2016. 13. Dolžnik zmotno meni, da je vročitev možna le proti podpisu prejemnika pošte, vendar ZPP v 142. členu izrecno določa tudi obliko nadomestne vročitve, to je osebne vročitve, ki se opravi s t.i. fikcijo vročitve. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa se je zaradi neuporabnega hišnega predalčnika dolžnika, ki je odklenjen, sodno pisanje vrnilo sodišču 18. 4. 2016, vendar ta določba v ničemer ne vpliva na to, da dolžniku pozivni sklep z dne 25. 3. 2016 ni bil pravilno vročen. Ker dolžnik svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse po pozivnem sklepu z dne 25. 3. 2016 ni dopolnil, je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln in bi ga sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom moralo zavreči kot nepopolno vlogo po petem odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, je pritožbeno sodišče zgolj iz tega razloga dolžnikovi pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 22. 3. 2016 zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-27/2010 in Up 1516/2010, odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012, III Ips 3/2013 in II Ips 58/2011.