Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep II Cpg 198/2005

ECLI:SI:VSKP:2006:II.CPG.198.2005 Gospodarski oddelek

ugovor menica
Višje sodišče v Kopru
2. februar 2006
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

1. odst. 16. čl. ZM res določa, da osebe, od katerih se zahteva, da izpolnijo svoje zaveze iz menice, ne morejo uveljaviti zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice (razen če ni sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo), vendar pa se ta omejitev ugovorov nanaša samo na imetnika menice, ki ni remitent (oz. prvojemnik - oseba, ki prva dobi menico kot upravičenec in je upnik v razmerju do izdajatelja menice)

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi, opr.št. Ig 2005/00181 z dne 14.6.2005, razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZIZ, ker ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi ni nemudoma posredovalo upniku, da se o njem izjasni, kot to določa 57. čl. ZIZ. Dolžnikov ugovor tudi nima potrebne razumne in kredibilne obrazložitve in tudi ni podkrepljen z nobenimi dokazi, kar kaže na to, da ga je dolžnik podal z očitnim namenom zavlačevanja postopka in kot poskus izognitve poplačila dolga, ki je nedvoumno izkazan. Dolžnik se sklicuje na to, da naj bi bila menica formalno pomanjkljiva in zato tudi neveljavna. Upnik tem navedbam nasprotuje, saj vsebuje sporna menica vse bistvene sestavine, ki jih zakon zahteva za njeno veljavnost, ostale sestavine, na katere se sklicuje dolžnik (kot napr. "valutna klavzula") pa za veljavnost menice niso bistvenega pomena.

Dolžnik si prihaja v nasprotje s svojimi izjavami, saj najprej dolg zanika, nato pa priznava, da upniku nekaj dolguje, saj naj bi le-ta "izpolnil menico za bistveno višji znesek kot ga 1. dolžnik dolguje", poleg tega pa, da naj bi upnik izpolnil menico v nasprotju z navodili izdajatelja.

Upnik prereka tudi vse te trditve, saj je za izpolnitev blanko menice imel posebno pisno pooblastilo. Iz pooblastila izhaja, da se je za izdajatelja menice podpisal M. A. kot direktor družbe R. d.o.o. - dolžnika ter tudi, da je kot avalist menico podpisal ta isti A.M. kot fizična oseba.

Upnik glede na določbe ZIZ o tem, kaj se šteje za verodostojno listino, sodišču ni predložil spremljajoče dokumentacije, pooblastila dolžnika ter avalista za izpolnitev menice, temveč zgolj protestirano menico. Menica sama zadostuje za izdajo sklepa o izvršbi. V kolikor bi izvršilno sodišče upnika obvestilo o ugovoru dolžnika, bi ta na ugovor odgovoril ter sodišču predložil tudi listine, ki po vsebini nasprotujejo dolžnikovim neutemeljenim trditvam.

Tudi če podpis izdajatelja ne bi bil popoln, pa bi ne glede na to menična zaveza veljala za avalista, saj je vsaka menična izjava na menici samostojna, neodvisna od drugih in vsak formalno pravilen podpis na menici ustvarja samostojno menično obveznost, ne glede na veljavnost drugih meničnih podpisov. Navedbe 2. dolžnika, da naj ne bi vedel, da se podpisuje kot avalist in da naj bi upnik sam pozneje na alonžo menice pripisal "per aval", ne vzdržijo resne pravne presoje in so čisto sprenevedanje dolžnika. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre v danem primeru za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menice, ki je glede na Zakon o menici neodvisna od pravnega posla iz katerega je nastala, zaradi česar je vsak dolžnikov ugovor glede pravnega posla, ki je bil podlaga za izdajo blanko menice, brezpredmeten, trasant menice pa se je z menično izjavo tudi vnaprej odrekel vsem ugovorom proti morebitni izvršbi. Dolžnikovo sprenevedanje meji že na absurd in samo iz previdnosti upnik prilaga pritožbi pogodbo o pravnem poslu, ki je bil zavarovan z izročitvijo blanko menice upniku. Veljavnost menice je bila doslej med strankama nesporna. Iz nje je razvidno, da je bila ob zapadlosti predložena dolžnikovi banki zaradi plačila meničnega zneska in da je bilo na tej osnovi upniku z dolžnikovega računa nakazanih 244.379,40 SIT, čemur dolžnik doslej ni ugovarjal. Tudi notar, ki mu je bila menica predložena v protest, menice ni grajal, kar bi v primeru ničnosti ali neveljavnosti menice lahko oz. moral storiti.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za kršitev določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ker sodišče prve stopnje ugovora dolžnikov ni posredovalo upniku, da bi ta nanj odgovoril, saj za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne prihaja v poštev uporaba 57. čl. ZIZ, ampak v primeru, kakršen je obravnavani, ko sta dolžnika izpodbijala sklep o izvršbi v celoti, sodišče ravna po 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Soglašati je mogoče s pritožbenimi trditvami upnika, da ugovor ni utemeljen iz razlogov, ki sta jih v smeri uveljavljanja formalnih pomanjkljivosti menice navajala dolžnika; tudi po mnenju pritožbenega sodišča vsebuje sporna menica vse bistvene sestavine, ki jih za njeno veljavnost zahteva zakon (1. čl. Zakona o menici, ZM), na njeno veljavnost pa ne vplivajo niti v ugovoru zatrjevane okoliščine: da ni izpolnjena rubrika "vrednost prejeta"; da mesec izdaje in plačila ni vpisan z besedo; da denarni znesek, izražen s številkami, nima navedene vrste denarne enote (slednjo pa vsebuje denarni znesek, ki je naveden z besedo, tako da ni dvoma, da gre za denarno enoto SIT); da se izdajatelj menice ni podpisal s polnim imenom in ni navedbe, v kakšni funkciji je dan lastnoročni podpis (ni dvoma o identiteti izdajatelja menice in njenega podpisnika). Pravilno je tudi stališče pritožbe, da upnik ni bil dolžan predložiti pooblastila za izpolnitev menice, ampak le protestirano menico, ki je po določilu 2. odst. 23. čl. ZIZ verodostojna listina, na podlagi katere se dovoli izvršba za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine.

Ni pa utemeljen pritožbeni očitek, češ da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je brezpredmeten vsak dolžnikov ugovor glede pravnega posla, ki je bil podlaga za izdajo blanko menice; 1. odst. 16. čl. ZM res določa, da osebe, od katerih se zahteva, da izpolnijo svoje zaveze iz menice, ne morejo uveljaviti zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice (razen če ni sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo), vendar pa se ta omejitev ugovorov nanaša samo na imetnika menice, ki ni remitent (oz.

prvojemnik - oseba, ki prva dobi menico kot upravičenec in je upnik v razmerju do izdajatelja menice), saj 2. odst. 233. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da izdajatelj lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen, vendar teh napak ne more uveljavljati zoper zahtevek kakšnega poznejšega imetnika.

Avalist pa je odgovoren prav tako kot tisti, za katerega je porok - torej v obravnavanem primeru enako kot izdajatelj menice - prvi dolžnik (1. odst. 31. čl. ZM).

V obravnavanem primeru pa sta dolžnika podala zoper sklep o izvršbi tudi ugovore glede pravnega posla, ki je bil podlaga za izdajo blanko menice, in sicer, da naj bi se upnik in dolžnik glede dobavljenega sladoleda dogovorila, da bo upnik zanj dolžniku izstavil dobropis oz. da naj bi bila dogovorjena izročitev sladoleda kupcem v promocijske namene.

V tej smeri sta dolžnika predlagala dokaze in je v obravnavani fazi postopka to zadoščalo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njun odgovor štelo za obrazložen in zato utemeljen.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. č. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia