4. 12. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Mira Mlakarja, Stari trg pri Ložu, in drugih, ki jih vse zastopa Rihard Braniselj, odvetnik v Postojni, na seji 4. decembra 2019

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ograde EUP ST 02–del (Uradno glasilo Občine Loška dolina, št. 137/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki so lastniki zemljišč v stanovanjski soseski Ograde. Navajajo, da je Občina Loška dolina z izpodbijanim Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ograde EUP ST 02–del (v nadaljevanju OPPN) predvidela gradnjo doma za ostarele na njenih zemljiščih v navedeni soseski. Občina naj bi z OPPN spremenila namensko rabo navedenih zemljišč, ki so bila do tedaj namenjena spremljajočim dejavnostim, ki služijo potrebam naselja (trenutna dejanska raba je športno igrišče in funkcionalne površine za širše naselje Ograde), tako da je na njih izrecno dovoljena gradnja doma za ostarele. Pobudniki, lastniki sosednjih zemljišč in prebivalci naselja Ograde, menijo, da se bodo njihove bivanjske razmere z izgradnjo doma za ostarele močno poslabšale, kar bo vplivalo tako na kvaliteto njihovega bivanja kot na padec vrednosti njihovih nepremičnin. Izpodbijani OPPN (posebej njegovi prvi odstavek 9. člena ter prvi odstavek 10. člena in 14. člen) naj bi bil v neskladju s 14., 33., 63., 67., 72. in 153. členom Ustave, 12. in 99. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 – SPZ) ter 3., 4. in 8. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2). V utemeljitev pravnega interesa za pobudo navajajo še, da OPPN sicer ne učinkuje neposredno, saj bo za izgradnjo doma za ostarele treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ker pa v njem ne bodo mogli sodelovati kot stranke, naj jim Ustavno sodišče pravni interes prizna že v tej fazi. Predlagajo še začasno zadržanje izvrševanja OPPN.

2.V skladu s četrtim odstavkom 160. člena Ustave je Ustavno sodišče pristojno za odločanje o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni. Pobuda, kot pravno sredstvo pred Ustavnim sodiščem, je urejena v drugem odstavku 162. člena Ustave. Ta določa, da lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Podrobneje je urejena v Zakonu o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZUstS lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti, kdor izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Člen 58 ZUreP-2 v prvem odstavku določa, da je zoper prostorske izvedbene akte mogoč upravni spor, za katerega se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ta zakon ne določa drugače. Po drugi alineji drugega odstavka istega člena v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov kot splošnih pravnih aktov v delu določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje ali na velikost gradbene parcele. Tožbo v upravnem sporu po tem členu lahko vloži oseba, ki vlaga tožbo zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če oseba izkaže, da ima izpodbijani prostorski akt v tem delu zanjo bistvene posledice (prva alineja tretjega odstavka). Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je tri mesece od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta (četrti odstavek 58. člena ZUreP-2). Ustavno sodišče glede na navedeno ni pristojno za odločanje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPPN v uveljavljanem obsegu in je treba zato pobudo zavreči.

4.Izpodbijani OPPN pa tudi ne učinkuje neposredno. Gradnja neposredno na podlagi OPPN ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Kolikor bodo pobudniki udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,[1] bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPPN navajali v navedenemu postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Glede na navedeno pobudniki za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPPN ne izkazujejo pravnega interesa. Tudi iz tega razloga je zato treba njihovo pobudo zavreči.

5.Ker Ustavno sodišče v obravnavanem primeru za odločanje o pobudi ni pristojno, hkrati pa pobudniki za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPPN tudi ne izkazujejo pravnega interesa, je pobudo zavrglo. Glede na takšno odločitev se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba opredeljevati do predloga pobudnikov za začasno zadržanje izvrševanja OPPN.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej 36. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17– popr. – GZ).