Jedro

Če se pritožnik pritožuje zaradi deleža, ki se ne nanaša na vpis njegove solastnine v zemljiško knjigo, za to nima pravnega interesa in je treba pritožbo zavreči.

Izrek

Pritožba M.K. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti na podlagi upravne delne odločbe Ministrstva za kulturo Ljubljana, št. ..... z dne 25.3.1993 sklenilo, da se pri nepremičnini, vpisani pri vl.št. 17 k.o. T., kjer je vpisana družbena lastnina v upravi občine L., ki obstoji iz zemljišča parc. št. 33 in stavbe stoječe na parc. št. 33, vknjiži lastninska pravica na osebo z imenom: O. D., roj. 24.3.1889, L. do 645/1000, tako da ostane stavba družbena lastnina v upravi občine L. še do 355/1000. Proti temu sklepu se je pritožil začasni skrbnik denacinalizacijskega premoženja po pokojnem O.D. M.K. zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oz. njegovo popravo v delu, ki določa lastnino na 355/1000 nepremičnine. Navaja, da je v upravni odločbi določena vknjižba lastninske pravice na ime O.D. do 645/1000 nepremičnine s pripadajočim zemljiščem, v ostalem delu do 1000/1000 pa je nepremičnina v lasti zasebnih lastnikov, ki so bili vpisani v zemljiško knjigo še pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, saj je Občina V. lastnica samo enega stanovanja v celotnem objektu.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožnik M.K. ni zemljiškoknjižni lastnik, marveč začasni skrbnik po O.D. denacionaliziranega premoženja. Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo je namreč z delno odločbo v upravnem postopku vzvpostavilo lastninsko pravico v idelanem deležu 645/1000 upravičencu O.D. in po uradni dolžnosti odredilo ta vpis v zemljiški knjigi. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je upravičenec do denacionalizacije umrl, zato s premoženjem začasno upravlja M.K. - pritožnik. Ta pa je kot začasni skrbnik zapuščine zadolžen za upravljanje z denacionaliziranim premoženjem, ki je bilo pravilno vpisano v zemljiško knjigo na O.D. do 645/100 in se v tem delu tudi ne pritožuje.

M.K. se pritožuje zaradi preostalih 355/1000, ki pa se ne nanašajo nanj, saj ne gre za denacionalizirano premoženje, poleg tega pa se je sodišče iz zemljiške knjige tudi prepričalo, da M.K. ni vpisan kot solastnik na zemljišču ali na zgradbi, ki stoji na parc št. 33 k.o. T. Zato nima pravnega interesa, da bi urejal ta razmerja in njegovo pritožbo je bilo treba zavreči po določilu 358. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče druge stopnje torej ni presojalo pravilnosti sklepa, ki presega vknjižbo lastninske pravice denacionaliziranega premoženja na upravičenca O.D. Pri svojem odločanju je sodišče druge stopnje uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) po pooblastilu 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86). Določila navedenih zakonov pa je uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I do 45/I/94).