Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na javni dražbi se zarubljene stvari niso prodale, ker nanjo ni pristopil noben kupec. Pravilnik za primer, če je javna dražba neuspešna ali neizvedena, ne vsebuje izrecne določbe o tem, kakšno plačilo pripada izvršitelju. Ker sta oprava rubeža in izvedba javne dražbe s stališča izvršitelja podobni opravili, se je sodišče prve stopnje pri odmeri izvršiteljevih stroškov v skladu z tar.št. 15 Pravnilnika pravilno oprlo na 4. odstavek tar.št. 1, po katerem je izvršitelj v primeru, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršitelju S.M. odmerilo stroške in nagrado v znesku 10.670,06 SIT.
Proti sklepu se je brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov pritožil izvršitelj S.M., ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se mu v celoti prizna nagrada za organizacijo javne dražbe (500 točk oziroma 25.000,00 SIT). Navaja, da je bila javna dražba 7.3.2005 izvedena, vendar je bila neuspešna, ker nanjo ni pristopil noben kupec. Izvršitelj na to dejstvo ne more vplivati, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je organizacijo in izvedbo javne dražbe obračunalo le v višini 25 % tarifne postavke, napačna.
Pritožba ni utemeljena.
Izvršitelju za organizacijo in izvedbo javne dražbe pripada plačilo po tar.št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 18/03, Pravilnik; prva alineja 1. odstavka tar.št. 4 Pravilnika). Na javni dražbi, razpisani za 7.3.2005, se zarubljene stvari niso prodale, ker nanjo ni pristopil noben kupec. Pravilnik za primer, če je javna dražba neuspešna ali neizvedena, ne vsebuje izrecne določbe o tem, kakšno plačilo pripada izvršitelju. Ker sta oprava rubeža in izvedba javne dražbe s stališča izvršitelja podobni opravili, se je sodišče prve stopnje pri odmeri izvršiteljevih stroškov v skladu z tar.št. 15 Pravnilnika pravilno oprlo na 4. odstavek tar.št. 1, po katerem je izvršitelj v primeru, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki. Iz samega besedila citirane določbe izhaja, da je njen namen doseči čim večjo učinkovitost faze oprave izvršbe s stališča upnika. S perspektive upnika je povsem nepomembno, ali je rubež neuspešen ali neizveden z razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari.
Enako velja za javno dražbo: poplačilo upnikove denarne terjatve ne more biti realizirano ne glede na to, ali je neuspešna ali neizvedena iz razlogov na strani izvršitelja ali koga drugega. Izvršitelj se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24.4.2002, opr.št. III Cp 742/2002. Prezrl je, da citirana odločba temelji na v času njene izdaje veljavnem Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 32/00), katerega 3. odst. tar.št. 1 se je razlikoval od 4. odst. tar.št. 1 sedanjega Pravilnika, saj je zmanjšano nagrado izvršitelja predvideval le, če je bil rubež neuspešen (ne pa neizveden) zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika ali upnika oziroma ker ni rubljivih stvari (ne pa tudi iz razlogov, ki so na strani tretje osebe).
Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).