Jedro

Pritožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči (BPP) ni stranka postopka odmere odvetniških stroškov za BPP. To je lahko le izvajalec BPP, v obravnavanem primeru odvetniška družba, ki je bila imenovana za izvajanje storitve BPP.

Pritožniku v postopku odmere stroškov ne pripada položaj stranke postopka, ampak bi mu pripadal le položaj stranskega udeleženca, kar pomeni, da bi se udeleževal "tujega" postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega in njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet zadevnega upravnega postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo zoper sklep Predsednice Upravnega sodišča (v nadaljevanju toženka) št. Bpp 246/2023 z dne 11. 6. 2024, s katerim je bil izvajalcu brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A., o. p., d. o. o., iz ..., zavrnjen zahtevek za izplačilo stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 246/2023 z dne 12. 2. 2024.

2.V obrazložitvi je navedlo, da se je postopek za izplačilo stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 246/2023 z dne 12. 2. 2024 začel na zahtevo odvetniške družbe, tožnik pa v tem upravnem postopku ni imel položaja stranke. Sklep toženke se tudi ne glasi nanj, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tožnik kot upravičenec do BPP bi lahko imel aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imel v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca, česar pa ni imel.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep Upravnega sodišča o zavrženju tožbe vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Upravnemu sodišču očita, da napačno razlaga, kdo je stranka v postopku odmere BPP, in da status stranke v tem postopku zamenjuje s statusom njenega izvajalca, ki ne more biti stranka v postopku dodelitve ali odmere stroškov, saj je to izključno upravičenje stranke - upravičenca v postopku. Poudarja, da je bila napotnica v zvezi z dodelitvijo BPP, ki jo je bila dolžna vrniti izvajalka BPP, izdana njemu kot upravičencu, iz česar izhaja, da je bil stranka v postopku dodelitve BPP in njene priglasitve. Tožnik je tisti, ki bi bil ali bo v primeru uspeha v postopku, če mu bodo priznani in povrnjeni stroški v postopku, v katerem mu je bila dodeljena BPP, in se mu bodo spremenile okoliščine, pod katerimi mu je bila dodeljena, moral sorazmerni del te pomoči vrniti v korist proračuna. Glede na navedeno je nelogično in pravno nesprejemljivo, da bi izvajalec, s tem, ko je organu vrnil izpolnjeno napotnico, postal upravičenec oziroma stranka v postopku. Navaja, da izvajalec BPP nikakor ne more biti stranka v postopku, saj je le strokovno usposobljena oseba za nudenje pravne pomoči, ki je upravičenec ne zmore plačati sam. Izvajalec tudi nima pravnega interesa, da bi se ukvarjal s tem, od koga mu bodo stroški povrnjeni, pravni interes ima le upravičenec do BPP, ki je zaradi svojega socialnega statusa pridobil pravico, da mu država krije stroške zastopanja, in da v primeru, ko mu pravica do povračila stroškov ni priznana, v zvezi s tem uveljavlja tudi ustrezna pravna sredstva. Navaja, da ima izvajalec v razmerju do naročnika vedno neposredni zahtevek za plačilo svojih storitev, zato je nelogično, da bi bil izvajalec stranka v postopku uveljavljanja povračila stroškov oziroma vlaganja pravnih sredstev zaradi zavrnitve plačila v lastnem imenu, ko pa je do tega upravičen le tisti, ki mu je bila ta pravica priznana z odločbo sodišča. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep toženke odpravi, oziroma podrejeno, naj zadevo vrne pristojni službi za BPP v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V obravnavanem primeru pritožnik s tožbo izpodbija odločitev toženke o zavrnitvi zahtevka odvetniške družbe za izplačilo stroškov izvajanja BPP. Ta sklep je toženka izdala na podlagi šestega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po navedeni določbi organ za BPP odloči o stroških nudenja BPP s sklepom najkasneje v roku 30 dni od prejema popolne napotnice, ki mu jo skupaj s stroškovnikom predloži po končani opravi storitve izvajalec BPP (prvi odstavek 40. člena ZBPP). Na zahtevo izvajalca BPP - z oddajo napotnice toženki se začne postopek odmere odvetniških stroškov za BPP.

7.Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča Upravno sodišče pravilno zaključilo, da pritožnik kot upravičenec do BPP ni stranka postopka odmere odvetniških stroškov za BPP. To je lahko le izvajalec BPP, v obravnavanem primeru odvetniška družba, ki je bila imenovana za izvajanje storitve BPP. Kot že navedeno, na njeno zahtevo, tj. z oddajo napotnice toženki, se je začel in vodil zadevni upravni postopek odmere odvetniških stroškov za izvajanje BPP. Z izdajo sklepa toženke pa je bilo tudi odločeno o njenem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP, in ne o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi kot upravičenca do BPP. Ker skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 v postopku upravnega spora kot tožeča stranka lahko nastopa le tista (fizična ali pravna) oseba, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, v katere poseže upravni akt, pritožnik pa v obravnavanem primeru tega ne uveljavlja, ni izkazan njegov pravni interes za vsebinsko obravnavo tožbe.

8.Pritožnik v pritožbi sicer zatrjuje, da varuje svoj pravni interes zaradi morebitne obveznosti vračanja sredstev glede na dejanski znesek izplačila odvetniški družbi, ta pa je odvisen od odločitve v upravnem postopku o odmeri odvetniških stroškov za BPP. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da odločitev o odmeri stroškov, tj. o plačilu zneska odvetniški družbi, lahko vpliva na njegov bodoči pravni položaj. Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP je upravičenec do BPP, ki v postopku ni uspel, namreč dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova BPP, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena BPP, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do BPP in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP. Vendar pa ne gre za iste pravice oziroma obveznosti, kot jih varuje odvetniška družba v upravnem postopku odmere stroškov za BPP. Pritožniku tako v zadevnem postopku odmere stroškov ne pripada položaj stranke postopka, ampak bi mu pripadal zgolj položaj stranskega udeleženca, kar pomeni, da bi se udeleževal "tujega" postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega in njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet zadevnega upravnega postopka. Kot je Vrhovno sodišče že poudarilo v sklepu I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024, ima toženka obveznost, da v postopku odmere stroškov obvesti upravičenca, da se je začel navedeni postopek, da ima možnost, da se o priloženem v zvezi z odmero odvetniških stroškov v BPP izjavi (z morebitnim dokaznim gradivom) ter da ga opozori na posledice sprejete odločitve o stroških v skladu z ZBPP. V obravnavanem primeru do takega obvestila sicer ni prišlo, česar pa pritožnik pred Upravnim sodiščem ni izpodbijal. Na to pa Upravno sodišče tudi ni dolžno paziti po uradni dolžnosti.1 V okviru predhodnega preizkusa in upoštevaje 17. člen ZUS-1, ki določa, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, je zato Upravno sodišče odločilo pravilno. Vrhovno sodišče še dodaja, da pritožnik v tem pritožbenem postopku ne uveljavlja, da bi moral biti stranski udeleženec upravnega postopka odmere odvetniških stroškov v BPP, temveč zatrjuje, da mu gre položaj stranke, kar pa je neutemeljen pritožbeni ugovor. Kot je Vrhovno sodišče že poudarilo, je stranka v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov za BPP odvetnik, ki je bil izvajalec storitve BPP.2

9.Ker torej pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tožbi ni uveljavljal kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je odločitev Upravnega sodišča o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna.

10.Glede na navedeno in ker ostale navedbe za odločitev o zavrženju tožbe niso pomembne, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

11.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016 (8. in 9. točka obrazložitve).

2Prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 404/2010 z dne 25. 5. 2011.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 40, 40/1, 49, 49/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.