Jedro

Ker predlagatelj obnove postopka v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam, ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, se predlog za obnovo postopka zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je predlog za obnovo postopka z dne 10. 4. 2009 po 2. točki 394. člena ZPP zavrglo, predlog za obnovo postopka z dne 10. 4. 2009 po 5. in 6. točki 394. člena ZPP zavrnilo in ni dovolilo predlagane obnove postopka ter predlagatelju naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 140,45 EUR, v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper 2. in 3. točko izreka sklepa je predlagatelj vložil pritožbo, v kateri predlaga, da sodišče razveljavi navedeni sklep in dovoli obnovo postopka.

Pritožba ni dovoljena.

Obnova postopka je tako kot revizija izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je postopek s sodno odločbo pravnomočno končan. V tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ki se uporablja tudi v individualnih delovnih sporih, kot to izhaja iz določbe 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je določena izjema, ki omogoča, da pravdna stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nastopa brez pooblaščenca, če ima opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj obnove postopka v tem individualnem delovnem sporu ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po pravnem mnenju, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26. 6. 2002, sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj v tem sporu ni nikoli zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je sicer zgoraj navedene zakonske določbe spregledalo in ni ravnalo v skladu z določbo 91. člena ZPP, ki določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP.

Kljub temu pa predlagatelj obnove postopka, to je sama stranka, s tem ni pridobila pravice, da v postopku z izrednim pravnim sredstvom, to je v postopku obnove, vloži pritožbo zoper sklep, s katerim je predlog za obnovo postopka zavržen oziroma zavrnjen in se predlagana obnova postopka ne dovoli. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbo stranke v tem individualnem delovnem sporu v zvezi z obnovo postopka zavreči kot nedovoljeno v skladu z določbo 86. in 91. člena ZPP.