Jedro

V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji protispisnosti, in sicer se protispisnost nanaša na dejanske ugotovitve (vrednost v prometni nesreči poškodovanega vozila), izražena je neposredno v sami sodbi in zadeva listinsko gradivo, ki je v spisu obravnavane zadeve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (pravilno: sodba in sklep) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi delnih umikov tožbe postopek ustavi za znesek 3.550,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, kot izhajajo iz izreka. Razsodilo je, da se tožbeni zahtevek, s katerim tožnik od toženke zahteva odškodnino v znesku 4.592,64 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kot izhajajo iz izreka) in povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrne.

2. Zoper odločbo se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1) in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Navaja, da nasprotuje izračunu zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.849,07 EUR, oziroma od zneska 2.660,48 EUR, ki po obračunu sodišča tečejo od 16. 10. 2009 do 18. 5. 2010. Sodišče je s tem v zvezi nerazumljivo štelo kot prvi dan zamude dan, ko je toženka posredovala spis po približno 14 dneh drugi območni enoti. Toženka je popisala poškodbe na vozilu 16. 9. 2009, zato je v zamudi 14. dan po prejemu odškodninskega zahtevka, ne pa 15. 10. 2009. Izvedenec je na naroku za glavno obravnavo 1. 12. 2011 predložil nekatere liste v nemščini, brez uradnega prevoda in izpis po sistemu EUROTAX, ki zahteva poglobljeno analizo. Sodišče je zmotno obravnavalo pripravljalni vlogi tožnika z dne 22. 12. 2011 in z dne 13. 12. 2011 kot prepozni. Sodišče je tožnika z dopisom 1. 12. 2011 pozvalo, da se lahko v zvezi z zapisnikom o glavni obravnavi, kot tudi do prilog izvedenca, opredeli v roku 8 dni. Pooblaščenec tožnika je pripombe tudi podal, nadalje zahteval, naj izvedenec odgovori na dodatna vprašanja, zahteval, naj izvedenec oceni vozilo na dan prometne nesreče s podobno analizo, kot jo je izdelal izvedenec tožnika V. K. in zahteval posredovanje zapisa zvočnega snemanja na glavni obravnavi 1. 12. 2011. Tožnik je prerekal priloge izvedenca, saj ni bilo jasno, za kakšne namene je izvedenec priložil izpis družbe V. za identično vozilo v nemščini, skupaj z neuradnim prevodom v slovenski jezik. Nadalje tožnik graja ugotovitve izvedenca in očita sodišču neobrazloženost odločbe v delu, ki zadeva izvedensko mnenje.

3. Toženka na pritožbo ne odgovarja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik utemeljeno graja, da je protispisna (2) ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožnik ni opredelil do prilog C1 do C4, ki jih je tožniku sodišče prve stopnje poslalo v izjavo (skladno s sklepom, sprejetim na naroku 1. 12. 2011). To je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz vsebine vloge z dne 13. 12. 2011 (list. št. 83) namreč izhaja, da je tožnik prerekal vrednotenje vozila po vrednotenju družbe E. z dne 8. 8. 2011 in se skliceval tudi na izpis družbe V., torej se je do zadevnih prilog opredelil in navedba sodišča prve stopnje o nasprotnem ni pravilna.

6. Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da izrek izpodbijane sodbe nasprotuje samim razlogom sodbe (obrazložitvi), in sicer je na šesti strani odločbe navedeno, da pravda teče še za znesek 1.209,46 EUR, v izreku sodbe pa je zavrnjen zahtevek v višini 4.592,64 EUR. Nadalje obstaja nasprotje tudi v samem izreku odločbe, saj je sodišče s sklepom postopek ustavilo za znesek 3.550,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kot izhajajo iz izreka), nadalje pa je s sodbo tožbeni zahtevek v višini 4.592,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kot izhajajo iz izreka) zavrnilo, ob tem, da je bil prvotno vtoževani znesek v višini 4.592,64 EUR. Gre za pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana odločba ne da preizkusiti. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Vsled navedenemu je sodišče druge stopnje presojano odločbo (sodbo in sklep) razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj kršitev postopka glede na njihovo naravo samo ni moglo odpraviti, ne da bi strankama odvzelo pravico do učinkovite pritožbe, ki je ustavno varovana kategorija (354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bo namreč v novem odločanju moralo odpraviti navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, glede katerih velja izpostaviti še, da so nastale po koncu glavne obravnave in se manifestirajo (zgolj) kot nepravilnosti v sami odločbi. Predmet razveljavitve je torej zgolj odločba sama, ne pa tudi ostala pravdna dejanja (primerjaj prvi odstavek 354. člena ZPP in prvi odstavek 362. člena ZPP).

8. Na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje odgovarja še, da pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zakonskih zamudnih obresti (od zneska 2.660,48 EUR, stran 11 izpodbijane odločbe) nepravilno štelo, da je toženka znesek svoje obveznosti ugotovila najkasneje 30. 9. 2009, ko je Območna enota Kranj odstopila primer Območni enoti Ljubljana. Da je toženka izdelala popis poškodb na vozilu 16. 9. 2009 (drugi odstavek 943. člena Obligacijskega zakonika (OZ) (3) , kot to navaja pritožnik, je namreč potrdila tudi sama toženka že v odgovoru na tožbo (list. št. 14). Od tega dne dalje je začel teči tudi rok po prvem odstavku 943. člena OZ, kar vse naj sodišče prve stopnje upošteva pri ponovnem odločanju.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(2) V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji protispisnosti, in sicer se protispisnost nanaša na dejanske ugotovitve (vrednost v prometni nesreči poškodovanega vozila), izražena je neposredno v sami sodbi in zadeva listinsko gradivo, ki je v spisu obravnavane zadeve (gre za priloge C1 do C4, ki jih je v spis na zadnjem naroku za glavno obravnavo vložil izvedenec). Primerjaj tudi Jan Zobec v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 314. (3) Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.