Jedro

V pravdah glede obsega in deležev na skupnem premoženju bistveno trajanje zakonske skupnosti, medtem ko enostranska vlaganja zakonca v skupno nepremičnino po razpadu dejanske skupnosti zakoncev nimajo stvarnopravnih (priznanje večjega deleža na nepremičnini), temveč le obligacijskopravne posledice (povrnitev vlaganj). Nenazadnje je v zadevi celo mogoče ugotoviti, da je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi bilo tožbenemu zahtevku mogoče ugoditi. Tudi morebitno vedenje toženke o tožnikovih vlaganjih oziroma njeno (konkludentno) soglasje za vlaganja po razpadu njune zakonske zveze, ki ga v reviziji zatrjuje tožnik, namreč ne pomeni, da je bilo dano soglasje za pridobitev večjega (so)lastninskega deleža na tej podlagi (obstoja tega drugega soglasja pa tožnik ni zatrjeval)

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene revizijske stroške v znesku 412,78 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je zakonska zveza in ekonomska skupnost pravdnih strank prenehala v letu 1991. Ker sta pravdni stranki na nepremičninah, na katerih imata vsaka lastninsko pravico do 1/2, vse do prenehanja zakonske zveze skupaj gradili hišo, tožnikov zahtevek za priznanje večjega solastninskega deleža na nepremičnini ni utemeljen.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Presodilo je, da je zakonska zveza pravdnih strank razpadla z razpadom ekonomske skupnosti med njima oziroma z odselitvijo toženke, kar se je zgodilo več kot štiri leta pred formalno razvezo zakonske zveze. Ker pa tožnik zaradi vlaganj v hišo, ki jih izvršil sam, po razpadu zakonske zveze in brez soglasja toženke, ne more zahtevati večjega deleža na nepremičnini, je njegov zahtevek neutemeljen.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo glede oblike soglasja, ki bi mu ga toženka morala dati za vlaganja v nepremičnine. Toženka ves čas postopka trdi, da je vedela za investicije in da so bile investicije skupne. Soglasje je tako nesporno. Tožnik ni imel pisnega soglasja, temveč je ravnal v sporazumu s toženko. Povedano drugače, imel je konkludentno soglasje. Toženka tožnikovim investicijam ni nasprotovala. Gre za dogovor med njima, ki je bil izveden. Toženka nikoli ni nasprotovala gradnji hiše. Zaključek sodišč, da tožnik ni imel soglasja toženke za dograditev hiše, je absurden.

Odgovor nasprotne stranke

4. Toženka v odgovoru na revizijo poudarja, da se tožnik v reviziji sklicuje na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, vendar dejansko uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopusten revizijski razlog. Strinja se z razlogi nižjih sodišč in predlaga revizijskemu sodišču, da neutemeljeno revizijo zavrne.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Nižji sodišči sta ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: pravdni stranki sta razvezana zakonca (sodba z dne 24. 12. 1991), ki sta v začetku osemdesetih let postala solastnika spornih nepremičnin vsak do ½; njuna zakonska in ekonomska skupnost je preneha več kot štiri leta pred formalno razvezo zakonske zveze; v času trajanja zakonske zveze sta na spornih nepremičninah skupaj gradila stanovanjsko hišo do faze, v kateri je bila hiša zaprta, pod streho in s fasado; po razpadu zakonske zveze pa je v nedokončano hišo brez soglasja toženke vlagal tožnik, jo dokončal in se vanjo vselil. 8. Toženka v odgovoru na revizijo pravilno opozarja, da z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče in stranke so tako v revizijskem postopku vezani na dejanske ugotovitve nižjih sodišč. Revizijsko sodišče revizijskih trditev, ki od ugotovljenega dejanskega stanja kakorkoli odstopajo, zato ni upoštevalo. V konkretni zadevi je mogoče ugotoviti, da se ob zgoraj zapisanih dejanskih ugotovitvah revizijska kritika zmotne uporabe materialnega prava v celoti izkaže za nedopusten in zato neupošteven poskus izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja na revizijski stopnji sojenja.

9. Le kot dodatno pojasnilo tožniku pa velja na tem mestu še poudariti, da je toženka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem (pravočasno) navedla podredne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka, in sicer, da tožnik ni imel soglasja za enostranska vlaganja v skupno nepremičnino. Velja pritrditi pravilnim razlogom pritožbenega sodišča, da je v pravdah glede obsega in deležev na skupnem premoženju bistveno trajanje zakonske skupnosti, medtem ko enostranska vlaganja zakonca v skupno nepremičnino po razpadu dejanske skupnosti zakoncev nimajo stvarnopravnih (priznanje večjega deleža na nepremičnini), temveč le obligacijskopravne posledice (povrnitev vlaganj).(1) Nenazadnje je v zadevi celo mogoče ugotoviti, da je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi bilo tožbenemu zahtevku mogoče ugoditi. Tudi morebitno vedenje toženke o tožnikovih vlaganjih oziroma njeno (konkludentno) soglasje za vlaganja po razpadu njune zakonske zveze, ki ga v reviziji zatrjuje tožnik, namreč ne pomeni, da je bilo dano soglasje za pridobitev večjega (so)lastninskega deleža na tej podlagi (obstoja tega drugega soglasja pa tožnik ni zatrjeval).(2)

10. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Stroški odgovora na revizijo so toženki priznani po odvetniški tarifi za sestavo odgovora na revizijo (prijavljeni v višini 500 točk) in za končno poročilo stranki oziroma za posvet s stranko (50 točk), z upoštevanjem materialnih stroškov (prijavljenih v višini 10 točk), 20% DDV-ja in plačane sodne takse (104,32 EUR).

Op. št. (1): Tako tudi npr. odločbe VS RS II Ips 131/2003 z dne 11. 03. 2004, II Ips 490/2002 z dne 06. 10. 2003 in številne druge.

Op. št. (2): Tako tudi odločba VS RS II Ips 439/2006 z dne 18. 12. 2008.