Jedro

V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za povrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene BPP, ker je tožnik s svojim zahtevkom uspel ter premoženje tudi dejansko pridobil. Zato mu je tožena stranka utemeljeno naložila povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo B.B., upravičencu do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), naložila vrnitev 1.813,51 EUR stroškov BPP. Pojasnila je, da je bila upravičencu z odločbo Bpp 1109/2006 z dne 28. 8. 2007 dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka P 686/2007. Prav tako je pojasnila, da je tožena stranka iz sredstev BPP, za zastopanje po odvetnici A.A., že izplačala stroške v višini 1.813,51 EUR in ugotovila, da je bil prosilec s svojim zahtevkom v pravdnem postopku uspešen in da je pridobil terjatev zaradi plačila odškodnine v višini 22.811,68 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter iz naslova pravdnih stroškov v višini 638,48 EUR. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil prostovoljno, je bil navedeni znesek izterjan v izvršilnem postopku, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Celju I 557/2010. Zahteva za vračilo izplačanih sredstev iz naslova BPP temelji na določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik v tožbi navaja, da je prejel sicer le 15.800 EUR, ampak naloženih stroškov ne more plačati, ker nima denarja, je invalidsko upokojen in prejema le 400 EUR pokojnine. Žena ni zaposlena, za najemnino plačuje 350 EUR in mu za preživljanje ostale le 50 EUR. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

6. Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

7. V predmetni zadevi ni sporno, da je tožnik v zadevi P 686/2007, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel, in da je znesek odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v višini 22.811,68 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter znesek pravdnih stroškov v višini 638,48 EUR, izterjal v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju I 557/2010. 8. Kot izhaja iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja so torej v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za povrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene BPP, ker je tožnik svojim zahtevkom uspel ter premoženje tudi dejansko pridobil, zato mu je tožena stranka utemeljeno naložila povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči (1.813,51 EUR).

9. Na drugačno odločitev sodišča tudi tožbeni ugovori tožnika, ki se nanašajo na njegovo premoženjsko stanje, ne morejo vplivati. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v izpodbijanem sklepu, sama dolžnost vrnitve sredstev namreč ni vezana na siceršnji finančni položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena BPP. Ne glede na to, pa lahko tožnik toženi stranki predlaga sklenitev dogovora o načinu vračila sredstev v smislu 43. člena ZBPP.

10. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.