Jedro

Ob dejstvu, da so se v spornem obdobju pri toženi stranki vršile aktivnosti v zvezi s praznovanjem 15. obletnice obstoja firme, da se je pospešeno angažiralo pri izvedbi določenih projektov, predvsem izgradnje poslovnih prostorov in da se je opravljalo investicijska planiranja za prihodnje leto, kar vse pomeni začasno povečan obseg dela, zlasti pri administrativnih delih, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi, da se ugotovi, da je tožnici S.Č. nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki in da je med tožnico in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 6.9.2007 dalje ter da je tožena stranka dolžna sprejeti tožnico nazaj na delo in ji vpisati delovno dobo od 6.9.2007 dalje v delovno knjižico, plačati ustrezne prispevke in davke iz pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, priznati vse preostale pravice iz dela in po delu, obračunavati in izplačevati pripadajoče plače od 6.9.2007 dalje, kot če bi delala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih mesečnih izplačil, to je od 3. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter ji povrniti povzročene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da sodišče med razlogi sodbe povzema izpovedbo vodje kadrovske službe M., naj bi bilo delovno mesto nezasedeno dva meseca. Hkrati pa sodišče iz listin ugotavlja, da je bila N.Z. na istem delovnem mestu zaposlena do 1.3.2007, tožnica pa je nastopila službo na istem mestu 5.3.2007, torej štiri dni kasneje. N.Z. je isto delo opravljala vse od leta 1993 dalje, to je nepretrgoma skoraj 14 let, nakar je šlo le za štiridnevno formalno prekinitev, dejansko pa delo na tem delovnem mestu ni bilo prekinjeno niti za en dan. Ne vzdrži tudi navedba, da bi bil povečan obseg dela tajnice tehničnega direktorja zaradi obletnice in otvoritve novega prizidka. Tožnica v zvezi s tem ni imela nobenih zadolžitev, obletnico je v celoti organiziral oddelek marketinga, izgradnja prizidka pa se je izvajala, še preden se je sama zaposlila. Prav tako ni obstajal povečan obseg del med junijem, julijem in avgustom, pač pa je šlo za zmanjšan obseg dela zaradi kolektivnega dopusta pri toženi stranki, saj gre za proizvodnjo podjetje. Poudarja tudi,da jo je na njenem delovnem mestu nasledila G., ki je le formalno sklenila pogodbo o pripravništvu. Tožena stranka ni predložila nobenih dokazov o domnevni reorganizaciji, sporno delovno mesto pa ni bilo nikoli ukinjeno. Opozarja še na izpovedbo tehničnega direktorja G.W., ki prav tako ni vedel povedati, kateri drugi delavci naj bi prevzeli delo njegove osebne tajnice. W. se je tudi izrecno skliceval, da je povečan obseg dela pri tožnici nastal zaradi njegovega dela pri hčerinski firmi tožene stranke, kar je dokaz o tem, da je tožnica bila nepravilno odpuščena. Prav tako je kontradiktorna njegova navedba, da naj bi v času predmetne zaposlitve domnevno nastal povečan obseg del pri toženki, istočasno pa je izpovedal, da tožnica ni opravljala vseh del, ki jih je pred tem opravljala N.Z., ki je zasedala isto delovno mesto. Tožnica naj bi tako opravljala manj del kot Z., hkrati pa naj bi tedaj nastal povečan obseg del. Takšna izpovedba je sama s seboj v nasprotju, kar očitno kaže, da razlogi izpodbijane sodbe niso skladni z izvedenimi dokazi in torej v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka kot že doslej v postopku na prvi stopnji tudi v pritožbi vedno znova ponavlja in navaja vedno nova dejstva in zgodbe in zanje ne predlaga prav nobenih dokazov. Tožena stranka zato vse pritožbene navedbe prereka kot neresnične in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 52/2007). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da so v izpodbijani sodbi navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso v nasprotju z izvedenimi dokazi, kot to zmotno zatrjuje pritožba.

Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno in zaključki sodišča prve stopnje, da v zvezi z zaposlitvijo tožnice za določen čas, tožena stranka ni kršila določbe 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnica s toženo stranko dne 16.2.2007 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za dela in naloge tajnice tehničnega direktorja zaradi začasno povečanega obsega dela in sicer za obdobje od 5.3.2007 do vključno 5.9.2007. Kot je povedala priča M.M. (vodja pravne, kadrovske in splošne službe pri toženi stranki), ki je pogodbo o zaposlitvi pripravila in sodelovala pri razgovorih, je bilo tožnici predočeno, da gre pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas za sklenitev delovnega razmerja zaradi povečanega obsega dela, tožnici pa je bilo tudi razloženo, o čem je obseg dela pri toženi stranki povečan. Ker je tožnica sporno pogodbo podpisala, v pogodbi pa je kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naveden „začasno povečan obseg dela“, ki je eden izmed zakonskih razlogov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ki jih taksativno našteva prvi odstavek 52. člena ZDR, je potrebno ugotoviti, da je bila sporna pogodba sklenjena v skladu z zakonom, obstajala pa je tudi volja obeh strank za sklenitev take pogodbe.

Zatrjevanja tožnice, da naj bi bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito, ker po njenem mnenju ni šlo za povečanje obsega dela na delovnem mestu tajnice tehničnega direktorja, temveč za normalno nadaljevanje dela na izpraznjenem delovnem mestu, ker je pred njo to delo opravljala N.Z. in je potreba po delu na tem delovnem mestu obstajala tudi v nadaljevanju, saj je tožena stranka v mesecu juliju 2007 na tem delovnem mestu zaposlila delavko M.G., so neutemeljena. Kot izhaja iz skladnih izpovedi priče M.M., direktorja tožene stranke D.L. in izpovedi priče G.W. - tehničnega direktorja, je pred prihodom tožnice delovno mesto tajnice tehničnega direktorja res zasedala N.Z., ki je to delo opravljala nepretrgoma več kot 13 let. Vendar so se pri toženi stranki potem, ko je omenjena tajnica podala odpoved (odpoved je bila podana 18.1.2007 – priloga B7), odločili za reorganizacijo v tem smislu, da bi v tajništvu družbe bila samo ena tajnica, ki bi pokrivala potrebe obeh direktorjev, glavnega in tehničnega direktorja. Delovno mesto tajnice tehničnega direktorja je bilo zato po odhodu N.Z. nezasedeno približno mesec in pol, saj so se dela tajnice tehničnega direktorja porazdelila med ostale delavce. Ob dejstvu, da so se v kritičnem obdobju pri toženi stranki vršile aktivnosti v zvezi s praznovanjem 15 letnice obstaja firme in se je v zvezi s tem pospešeno angažiralo tudi pri izvedbi določenih projektov, predvsem izgradnje poslovnih prostorov, v mesecih od junija do konca avgusta pa so se opravljala tudi investicijska planiranja za prihodnje leto, je to pomenilo začasen povečan obseg dela, predvsem pri administrativnem delu. Zaradi tega je tudi pri zaposlitvi tožnice, ki je povedala M., šlo predvsem za administrativno podporo tehničnemu direktorju. Iz izpovedi M. je tudi razvidno, da tožena stranka po prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi poteka roka pogodbe o zaposlitvi za določen čas na delovno mesto tajnice tehničnega direktorja ni sprejela nobene nove delavke, kar pomeni, da potrebe po delu tajnice po prenehanju njene pogodbe o zaposlitvi ni več obstajala. Zatrjevanje tožnice, da je delo tajnice tehničnega direktorja po njenem odhodu opravljala M.G., pa je neupoštevno, saj iz izpovedi M.M. izrecno izhaja, da je bila slednja pri toženi stranki sicer res zaposlena od julija 2007, vendar kot referent v službi logistike, in ne na delovnem mestu tajnice tehničnega direktorja.

Upoštevaje navedeno je potrebno ugotoviti, da je pri obravnavani sporni pogodbi o zaposlitvi zakonski razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, to je začasno povečan obseg dela bil nedvomno podan, to pa pomeni, da tožena stranka pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni kršila določbe 52. člena ZDR, kot to zmotno meni pritožba. Iz navedenih razlog je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožbenega zahtevka materialno pravno pravilna in zakonita.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).