Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za plačilo sodne takse ali za vložitev predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse teči že 16. dan po puščenem obvestilu. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se tudi ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po kateri se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14. 1. 2015).

Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse 3. 3. 2020, torej prepozno. Pritožbeno tudi ni sporno da tožena stranka do vključno 2. 3. 2020 ni plačala sodne takse za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I Pg 439/2019 z dne 9. 9. 2020 izreklo: ″Pritožba tožene stranke z dne 21. 1. 2020 zoper sodbo I Pg 439/2019 z dne 11. 12. 2019 se šteje za umaknjeno.″

2. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je dne 11. 12. 2019 izdalo sodbo s katero je v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke. Tožena stranka je zoper sodbo dne 21. 1. 2020 vložila pritožbo. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse, ji je sodišče vročalo plačilni nalog z dne 24. 1. 2020, s katerim jo je pozvalo, da plača sodno takso za pritožbo v znesku 567,00 EUR. Tožena stranka je nato dne 3. 3. 2020 (prepozno) vložila predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse. Ker tožena stranka v 15 dnevnem roku ni plačala sodne takse za pritožbo, je sodišče dne 21. 5. 2020 izdalo sklep s katerim je ugotovilo, da je pritožba umaknjena. Tožena stranka je zoper citirani sklep dne 24. 6. 2020 vložila pritožbo. Višje sodišče v Celju je s sklepom III Cpg 70/2020 z dne 31.8. 2020 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V 11. točki obrazložitve sklepa je sodišče prve stopnje napotilo, da ponovno odloči ali obstajajo procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sodbo ter tudi odloči o vlogi v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse.

3. Sodišče prve stopnje nato obrazložilo, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je toženi stranki poslalo plačilni nalog z navedbami, naj v 15 dneh plača sodno takso za pritožbo zoper sodbo in jo opozorilo na posledice neplačila (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Tožena stranka je prepozno predlagala oprostitev ali odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, zato je sodišče njen predlog zavrglo s sklepom z dne 8. 9. 2020. 4. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da Zakona o sodnih taksah - ZST-1 določa, da kadar sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga (tretji odstavek 14a. člena ZST-1). Vendar pa skladno z ustaljeno sodno prakso slednje ne velja za procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.

5. Nadalje izhaja iz obrazložitve sklepa, da se šteje, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča, če ZST-1 ne določa drugače (prvi odstavek 6.a člena ZST-1). Če se taksa plača pri blagajni sodišča, se šteje, daje plačana na dan plačila pri blagajni sodišča (drugi odstavek. 6.a člena ZST-1). Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu sodne takse pred potekom roka določenega v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1, se šteje, da je taksa plačana na dan, ko sodišče od katerega se zahteva opravo posameznega posameznega dejanja ali vodenja postopka, prejme dokazilo o plačilu, ne glede na to kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča (tretji odstavek 6.a člena ZST-1). Pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka (prvi odstavek 6.b člena ZST-1). Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu sodne takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. člena oziroma 34.a člena ZST-1, se šteje, da je taksa plačana pravočasno ne glede na to, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča (drugi odstavek 6.b člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo, da je po pregledu portala elektronskega bančništva UJP.net ugotovilo, da tožena stranka sodne takse za pritožbo zoper sodbo ni plačala. Predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse pa je vložila prepozno.

7. Nato je sodišče prve stopnje v sklepu obrazložilo, da je toženi stranki vročalo plačilni nalog z dne 24. 1. 2020 po pravilih osebne vročitve, skladno s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, in sicer je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti, drugače se bo po poteku tega roka vročitev štela za opravljeno. Prvotno obvestilo o opravljeni vročitvi, pripeto k listni št. 40 spisa, je bilo nepopolno. Sodišče je zato opravilo poizvedbo pri Pošti Slovenija. Iz poizvednice na listni številki 47 spisa izhaja, da je bilo toženi stranki dne 27. 1. 2020 puščeno obvestilo v hišnem predalčniku o tem kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker naslovnik (tožena stranka) pisanja ni prevzel v roku za prevzem, mu je bila pošiljka po preteku tega roka, dne 12. 2. 2020, puščena v hišnem predalčniku.

8. V sklepu je pojasnjeno, da se vročitev po tretjem odstavku 142. člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP). Skladno s citiranimi določili in poskusom vročitve dne 27. 1. 2020 je sodišče štelo, da je bila vročitev toženi stranki opravljena 11. 2. 2020 (fikcija vročitve). Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za plačilo sodne takse ali za vložitev predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse teči že 16. dan po puščenem obvestilu. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se tudi ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po kateri se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14. 1. 2015). Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v nadaljnjih 15 dneh od vročitve, torej do vključno srede, 26. 2. 2020, ni plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo niti v tem roku ni vložila predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ampak je predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vložila šele 3. 3. 2020, kar pa je prepozno in ga je zato sodišče s sklepom z dne 8. 9. 2020 zavrglo.

9. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Če v roku, določenem v plačilnem nalogu sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Sodišče je tako skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba tožene stranke z dne 21. 1. 2020 zoper sodbo I Pg 439/2019 z dne 11. 12. 2019 umaknjena.

10. Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.

11. V pritožbi trdi, da po preverjanju s Pošto Slovenije tožena stranka meni, da je bil rok za plačilo takse oziroma oddajo predloga za obročno plačilo 3. 3. 2020. Sodišče prve stopnje navaja, da je Pošta Slovenije dne 27. 1. 2020 pustila obvestilo v hišnem predalčniku o tem, kje je pismo o plačilu takse. Dejansko je pravilni datum vročitve obvestila 31. 1. 2020. 15-dnevni rok je potekel 15. 2. 2020, ki je sobota torej se šteje prvi delavnik kot datum vročitve 17. 2. 2020. 15-dnevni rok za plačilo takse ali za vlaganje predlogov o oprostitvi, obročnem plačilu je pričel veljati 18. 2. 2020, rok je iztekel 3. 3. 2020. 12. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je toženi stranki plačilni nalog I Pg 439/2019 z dne 24. 1. 2020 zaradi plačila sodne takse za pritožbo v znesku 567,00 EUR vročen s fikcijo vročitve.

15. Pritožba zatrjuje, pa z ničemer ne dokaže, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da ji je obvestilo puščeno v hišnem predalčniku 27. 1. 2020, temveč da ji je obvestilo puščeno 31. 1. 2020. Nedokazane pritožbene trditve je zato pritožbeno sodišče štelo kot neobrazložene in se glede njih ni moglo izjasniti. Pritožnik bi moral v dokaz svojih pritožbenih trditev predložiti pisanje Pošte Slovenije glede pritožbeno zatrjevane dejanske okoliščine, da ji je obvestilo o sodni pošiljki puščeno v hišnem predalčniku 31. 1. 2020. 16. Četudi pa bi držalo, da je toženi stranki obvestilo o prispeli sodni pošiljki puščeno v predalčniku 31. 1. 2020, pa so materialnopravno zmotne trditve pritožbe, da je 15-dnevni rok potekel 15. 2. 2020, ki je sobota in se šteje prvi delavnik kot datum vročitve 17. 2. 2020. 17. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za plačilo sodne takse ali za vložitev predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse teči že 16. dan po puščenem obvestilu. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se tudi ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po kateri se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14. 1. 2015).

18. Ob pravilno materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, je, kolikor bi se upoštevala pritožnikova navedba, da ji je obvestilo bilo puščeno 31. 1. 2020, 15- dnevni rok iztekel že 15. 2. 2020 in je šteti, da je ta dan opravljena vročitev sodne pošiljke in že naslednji dan pričel teči 15-dnevni rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu ali za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Prvi dan 15-dnevnega roka je tako 16. 2. 2020 (nedelja) in se je rok iztekel 1. 3. 2020, ker pa je ta dan nedelja, ko se pri sodišču ne posluje, je zadnji dan za pravočasno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ali za plačilo sodne takse prvi naslednji delavnik, to pa je 2. 3. 2020. 19. Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse 3. 3. 2020, torej prepozno. Pritožbeno tudi ni sporno da tožena stranka do vključno 2. 3. 2020 ni plačala sodne takse za pritožbo.

20. Pritožba je tako neutemeljena tudi, če bi se sledilo njenim navedbam glede datuma, kdaj ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošiljki in je pravila odločitev sodišča prve stopnje, da je zato skladno z določbo 105.a člena ZPP šteti, da je pritožba umaknjena.

21. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ).

22. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

23. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati.