Jedro

V inšpekcijskem postopku gradbeni inšpektor preverja le, ali je za izvedeni poseg v prostor potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ter ali so se dela izvajala na podlagi upravnega dovoljenja.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor je z izpodbijano odločbo tožnikoma naložil, da morata takoj ustaviti vsa dela pri gradnji garaže, tlorisnih dimenzij 7,32 m x 3,20 m in zidanega gospodarskega objekta – zajčnika, tlorisne velikosti 5,55 m x 3,60 m, ki ju gradita brez gradbenega dovoljenja na zemljišču s parc. št. 894, k.o. ... (1. točka izreka); da morata v roku 4 mesecev po prejemu odločbe odstraniti nezakonito postavljena objekta ter vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje (2. točka izreka); v primeru neizpolnitve naložene obveznosti se bo začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka izreka); za nelegalna objekta veljajo prepovedi v skladu s 158. členom ZGO-1 (5. točka izreka). Navedeno odločbo je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 0612-283/2008 z dne 2. 12. 2008. Upravna organa v obrazložitvi odločb navajata, da je gradbeni inšpektor na podlagi inšpekcijskega pregleda dne 24. 6. 2008 ter zaslišanja inšpekcijskih zavezancev ugotovil, da sta objekta zgrajena do pete gradbene faze ter že v uporabi. Za dela investitor ni pridobil nobenega dovoljenja, prav tako sta objekta locirana na zemljišču, ki ni v lasti investitorjev. V primeru nelegalne gradnje pa v skladu z določbo 152. člena ZGO-1 gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja objekta ustavi, že zgrajeni objekt pa odstrani ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje. V zvezi s pritožbenimi ugovori investitorjev, da sta lastnika parc. št. 894, k.o. ..., pa tožena stranka v svoji odločbi navaja, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom nepremičnine v zemljiško knjigo. S samo sklenitvijo pogodbe le-ta nista postala lastnika te nepremičnine, temveč sta pridobila zgolj obligacijsko pravico terjati prodajalca na izpolnitev pogodbe. Ker pa tega nista storila, in je občina kasneje zemljišče ponovno prodala, pri čemer je sprememba lastništva izvedena tudi v zemljiški knjigi, je potrebno kot lastnika zemljišča šteti osebi, ki sta v času teka inšpekcijskega postopka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika zemljišča. To pa sta A.A. in B.B. Tožnika v tožbi navajata, da sta parc. št. 894, k.o. ... pridobila s pogodbo o prenosu pravice uporabe na zemljišču družbene lastnine z dne 12. 5. 1981 od tedanje Občine c. ter za zemljišče tudi plačala kupnino v znesku 28.152,00 takratnih dinarjev. V zvezi z odmero navedene parcele je bil leta 1982 razpisan mejni ugotovitveni postopek. Tožnika sta bila tako v dobri veri, da je prodaja urejena in da sta tudi vknjižena v zemljiški knjigi kot lastnika parc. št. 894. Glede na to sta si tudi pridobila pravnomočno odločbo - priglasitev manjših gradbenih del k objektom stoječih na parc. št. 743/5 in 743/7, k.o. ..., ki mejijo na parc. št. 894. Glede na lokacijo parcele jima je bilo tedaj pojasnjeno, da je obstoječi dokument zadosten za predvideno gradnjo garaže in zajčnika. Tožnika sta tako tedaj zgradila prizidek garažo in zajčnik, katerega sedaj rušitev zahteva gradbeni inšpektor. Šele leta 2000 sta ugotovila, da sta v zemljiški knjigi kot lastnika parcele št. 894 vpisana A.A. in B.B. Po tem sta poskušala zemljiško knjižno stanje uskladiti z dejanskim, vendar temu nasprotujeta tako Občina C., kakor tudi zemljiško knjižna lastnika. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje izrečen na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/2002 in spremembe, ZGO-1). V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Pogoje za graditev objektov ureja ZGO-1 ter na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Nadzor nad izvajanjem navedenih predpisov v skladu s 26. členom ZGO-1 opravljajo gradbeni inšpektorji in sicer v okviru pooblastil določenih v navedenem zakonu in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. ZGO-1 v 3. členu določa, da se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po določbi 2. člena istega zakona nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pa je dolžan gradbeni inšpektor po določbi 152. člena ZGO-1 odrediti, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Ker se z inšpekcijskim nadzorom preverja zakonitost posegov v prostor, je mogoče izrekati inšpekcijske ukrepe, dokler traja nezakoniti poseg v prostor. Kolikor so se med časom gradnje in časom izreka inšpekcijskega ukrepa spremenili predpisi, stranke le ne morejo kasneje zaradi tega zadeti hujše posledice, kot so določali predpisi, ki so veljali v času nezakonite gradnje.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je gradbeni inšpektor tožnikoma kot investitorjema z izpodbijano odločbo naložil, da morata odstraniti garažo tlorisnih dimenzij 7,32 m x 3,20 m in gospodarski objekt – zajčnik, tlorisne velikosti 5,55 m x 3,60 m, ki sta ju zgradila na parceli št. 894, k.o. ... brez gradbenega dovoljenja. Navedene ugotovitve med strankami v tem postopku tudi niso sporne. Ker je v inšpekcijskem postopku relevantno le vprašanje, ali so za sporno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji, so za odločitev v tej zadevi nerelevantni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na lastništvo sporne parcele št. 894, k.o. ..., na kateri stojita obravnavana objekta. Kot je že pravilno pojasnila tožena stranka, se glede lastništva nepremičnin upoštevajo podatki v zemljiški knjigi, po teh podatkih pa je navedena parcela v lasti A.A. in B.B. Sicer pa je to vprašanje pravno pomembno le v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (investitor namreč mora izkazati pravico graditi), ni pa pomembno v tem inšpekcijskem postopku. V inšpekcijskem postopku namreč gradbeni inšpektor preverja le, ali je za izvedeni poseg v prostor potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ter ali so se dela izvajala na podlagi izdanega upravnega dovoljenja. Prav tako tožnika s sklicevanjem na odločbo o priglasitvi manjših gradbenih del na parceli št. 743/5 in 743/7, k.o. ..., ki mejita na parcelo št. 894 iste k.o. (navedene okoliščine v tožbi niti nista izkazala), nista dokazala, da razpolagata z ustreznim dovoljenjem za gradnjo spornih objektov. Ker torej po podatkih spisa tožnika za gradnjo na parceli št. 894, k.o. ... gradbenega dovoljenja nista pridobila, čeprav bi ga morala, je tudi po presoji sodišča gradbeni inšpektor z izpodbijano odločbo utemeljeno tožnikoma naložil odstranitev nezakonito postavljenih objektov ter v zvezi z objektoma izrekel prepovedi na podlagi 158. člena ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, ZUS-1).

Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.