Jedro

Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2016 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 29. 10. 2014 ter se zadeva vrne Centru za socialno delo A. v novo odločanje. Obenem je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi kršitve 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1), kar predstavlja bistveno kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Strinja se, da delovno in socialno sodišče ni pristojno presojati ničnosti pravnega posla, postavlja pa trditev, da ni pristojno za odločanje o predmetni tožbi. Tožena stranka je v odločbi tožniku navedla napačen pravni pouk, saj je za reševanje tega spora pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije. Sklicuje se na odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII R 51/2008 z dne 31. 3. 2009, ki je v podobnem primeru odločilo, da ne gre za spor med upravičencem do socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil, temveč za spor med zavezancem za plačilo socialnovarstvene storitve, ki obenem ni upravičenec do te storitve in nosilcem javnih pooblastil. Tožniku je bila naložena obveznost plačila storitev (prispevkov), ki ni socialnovarstvena dajatev in tudi ne pravica do socialnega prejemka v skladu s 5.a in 5.b točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da ne gre za socialni spor, za katerega bi bilo pristojno odločati socialno sodišče, ampak za upravni spor v skladu s 1., 2. in 11. členom Zakona o upravnem sporu, o katerem na prvi stopnji odloča Upravno sodišče. Vrhovno sodišče je nadalje ugotovilo, da tudi ne gre za spor civilnopravne narave, o katerem bi moralo odločati sodišče splošne pristojnosti, temveč dejansko za razlago civilnopravne pogodbe in spor med tožnikom kot zavezancem za plačilo in toženo stranko, ki je izdala dokončen upravni akt, s katerim pa je posegla v pravni položaj tožnika. Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje vezano na darilo, ki ga je tožnik prejel za časa življenja. Šlo je za darilo s strani očeta in ne matere, zato to darilo nima in ne more imeti vpliva na odločanje v tej zadevi. Pravni posel - spremenjen notarski zapis z dne 3. 7. 2014 je ničen, saj gre za nedopustno podlago, poleg tega pa za kršitev moralnih norm, kar je tožnik utemeljil v tožbi in nadaljnjih navedbah. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O tožnikovi pritožbi je pritožbeno sodišče enkrat že odločilo s sodbo opr. št. Psp 300/2017 z dne 12. 10. 2017. Z njo je tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano citirano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo kot pravilno in zakonito. Hkrati je odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe. Glede ničnosti sklenjenega pravnega posla, to je spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 in ugotavljanja razlogov, zaradi katerih je prišlo do spremembe pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in ugotavljanja, ali gre za nemoralno sklenjen pravni posel, se je pridružilo stališču sodišča prve stopnje.

5. V revizijskem postopku pa se je Vrhovno sodišče RS postavilo na drugačno stališče in s sklepom opr. št. VIII Ips 23/2018 z dne 19. 2. 2019 razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Štelo je, da zavzeto stališče sodišča druge in prve stopnje, da bi tožnik lahko dosegel neupoštevanje spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 samo ob predložitvi formalno ugotovljene ničnosti sklenjenega pravnega posla, nasprotuje namenu instituta predhodnega vprašanja (drugi odstavek 13. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in da glede na določbo 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), ki predstavlja pravno podlago za odločanje o predhodnem vprašanju, lahko tudi specialno sodišče odloča o predhodnem vprašanju civilnopravnega področja, ker je tudi v socialnem sporu lahko odločitev odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje.

6. Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko B.B. ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Čeprav je sodišče prve stopnje res ugotavljalo, kaj je tožnik dobil od očeta in kaj drugi zavezanec (C.C.) in zaključilo, da ni v nasprotju z moralo, da vsi trije zavezanci (otroci) sodelujejo pri plačilu za domsko oskrbo svoje matere, ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje o vprašanju ničnosti (in moralnosti) spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 odločalo. Tudi revizijsko sodišče je zgolj štelo, da se je na ta način sodišče prve stopnje (le) opredelilo do navedb tožnika glede zatrjevane ničnosti in da je to smiselno (le) štelo za predhodno vprašanje. Poleg vsega navedenega pa je v tem sporu in razreševanju predhodnega vprašanja ničnosti, pomembna tudi aktivna vloga pri udeležbi drugih oseb in določba 69. člena ZDSS-1, na kar je izrecno opozorilo tudi revizijsko sodišče. Prav udeležba in aktivna vloga drugih oseb in sicer potencialnih zavezancev, še zlasti pa strank, ki sta sklenili pravni posel, za katerega tožnik uveljavlja ničnost, pa v tem postopku, ni bila zagotovljena.

7. Sodišče prve stopnje bo zato v ponovljenem postopku najprej postopalo skladno z določbo 69. člena ZDSS-1 in zagotovilo aktivno vlogo v tem postopku vsem drugim osebam, pri katerih bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice. V postopku bo ugotavljalo, zaradi katerih razlogov je prišlo do spremembe pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in ali gre v obravnavanem primeru za ničnost pravnega posla v smislu določb Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ). Po izvedenem dokaznem postopku in dokazni oceni vseh dokazov, bo sodišče prve stopnje na to ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku. Hkrati bo odločilo tudi o vseh stroških postopka, vključno o stroških pritožbe, o katerih je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so nadaljnji stroški postopka.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.