Jedro

Iz obrazložitve akta je razvidno, na kakšen način so bili upoštevani kriteriji in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisnih meril za obravnavani projekt. Zato ni utemeljen ugovor, da odločitev ni obrazložena.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad RS za podjetništvo zavrnil vlogo tožnika za odobritev sofinanciranja zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010. V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da je na javni razpis prispelo 220 popolnih vlog. Prag števila točk nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, je bil 70 ali več točk. Projekt tožene stranke pa je po merilih dobil 60 od 100 možnih točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi štirih kvantitativnih in štirih kvalitativnih meril, določenih v razpisni dokumentaciji. Po merilu inovativnost je tožnik od možnih 25 točk prejel 10 točk, ker je komisija ocenila, da gre za uvajanje izdelkov, ki ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja. Podjetje bo izvedlo le prilagoditev izdelka, ki na trgu že obstaja. Vlagatelj tudi ni predložil dokumentov, ki bi izkazovali lasten razvoj novega izdelka (tehnično dokumentacijo). Po merilu sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju projekta je tožnik izkazal sodelovanje z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo, zato je prejel maksimalno 20 možnih točk. Pri merilu razvoj projekta v podjetju se kot razvoj projekta obravnava nova dejavnost v podjetju, zato mora vlagatelj v vlogi opisati nov izdelek oziroma storitev oziroma temeljito izboljšavo že obstoječega izdelka na trgu. Iz vloge tožnika je razvidno, da je projekt podjetja že pripravljen za uporabo v poslovnem procesu, izdelane so kalkulacije, nabavlja se že pločevina za redno proizvodnjo, zato je komisija vlogo ocenila z 10 točkami. V skladu z razpisnimi merili namreč vlagatelj v primeru, da je projekt podjetja že pripravljen za uporabo v poslovnem procesu in so predvidene le manjše modifikacije izdelka oziroma storitve in so bile že izdelane predhodne faze razvoja projekta, prejme 10 točk. Po merilu tržna naravnanost v povezavi s projektom je vlagatelj tudi dobil maksimalno število možnih točk. Ker je projekt prejel 60 točk, ga je tožena stranka ocenila tudi po kvalitativnih merilih. Po navedenih merilih je projekt pridobil pozitivno mnenje.

Tožnik v tožbi navaja, da je njegov projekt dobil 60 točk, zato bi ga bilo treba obravnavati še po kvalitativnih merilih. V zvezi s tem je tožena stranka v odločbi navedla le, da projekt izpolnjuje vse pogoje. To pomeni, da bi morala biti vloga tožnika odobrena ter s tem omogočeno sofinanciranje projekta. Odločitev tožene stranke, da se vloga zavrne, je v nasprotju z ugotovitvami v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožena stranka tako ni vsebinsko presojala kvalitativnih meril, čeprav je zapisala, da jih izpolnjuje. Zgolj zato, ker naj ne bi bila podana finančna skladnost poslovnega načrta, tožena stranka ne more zavrniti vloge. Kaj naj bi bila finančna skladnost niti ni pojasnjeno, kaj šele kako je tožena stranka prišla do te ugotovitve. Dejstvo je, da izpodbijani sklep nima zadostne obrazložitve glede domnevnih pomanjkljivosti v vlogi, zaradi katerih naj bi bila vloga zavrnjena. Tako tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja. Glede na negativne ugotovitve sklep tudi ni v zadostni meri obrazložen, da bi se dalo preveriti ali njegova vloga ne izpolnjuje pogojev za odobreno financiranje. Odločitev je zato arbitrarna, ker ni jasno, kateri razlogi so vodili toženo stranko pri njeni odločitvi. Izpodbijani sklep je nezakonit, ker so v postopku podane kršitve materialnega predpisa, bistvene kršitve procesnih določil, prav tako je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj izvede dokaze, izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se je na javni razpis tožnik prijavil z investicijo imenovano „nosilci za fasade“. Meni, da je tožnik pomanjkljivo prebral izpodbijani sklep, saj je projekt pridobil pozitivno kvalitativno mnenje, kljub pomanjkljivosti, ki jih je komisija opazila v finančnem delu poslovnega načrta. Vloga pa ni bila odobrena zaradi neizpolnjevanja kvantitativnih meril, ki jih stranka ne izpodbija. Tožena stranka glede ocenjevanja tožnikove vloge vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijanem sklepu ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožnikove vloge za sofinanciranje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 -P2 (Ur. list RS, št. 10/2010, 40/2010, javni razpis), ker je tožnikov projekt prejel 60 od 100 možnih točk, prag za dodelitev sredstev pa je bil 70 točk. Merila za izbor projektov za sofinanciranje so določena v javnem razpisu. V 5. točki javnega razpisa je določeno, da bo vse formalno popolne vloge ocenila komisija za dodelitev sredstev na osnovi kvantitativnih in kvalitativnih meril, ki so podrobneje razdelana v III. poglavju. Kot kvantitativna merila so določena: 1. inovativnost (maksimalno 25 točka); 2. sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju projekta (maksimalno 20 točk); 3. razvoj projekta v podjetju (maksimalno 35 točk); 4. tržna naravnanost v povezavi s projektom (maksimalno 20 točk). Vsako merilo ima še podmerila, ki so vsa natančno opisno opredeljena in ovrednotena v javni razpisu. Pri ocenjevanju navedenih kriterijev gre torej za numerična merila z v naprej določeno vrednostno lestvico, ki pretvarja dosežen obseg merila v numerično oceno oziroma število točk. V postopku ocenjevanja vlog torej strokovna komisija oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis na podlagi v naprej določenih numeričnih meril. Na strani prijavitelja pa je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo.

Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik na podlagi merila sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju projekta ter merila tržne naravnanosti projekta prejel maksimalno število točk, med tem ko je po merilu inovativnost prejel 10 točk od možnih 25 točk in po merilu razvoj projekta v podjetju 10 točk od možnih 35 točk. Tožnik v tožbi ne navaja konkretnih ugovorov zakaj meni, da je bila njegova vloga ocenjena napačno in po katerih kriterijih, temveč zgolj pavšalno navaja, da izpodbijani sklep nima zadostne obrazložitve, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali njegova vloga res ne izpolnjuje pogojev za odobritev financiranja. Navedeni tožbeni ugovor pa po presoji sodišča ni utemeljen, saj je iz sklepa razvidno, da je tožnik po merilu inovativnost prejel 10 točk, ker je podjetje izvedlo le prilagoditev izdelka, ki na trgu že obstaja, torej da gre za uvajanje izdelkov, ki ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja. Prav tako je tožena stranka v zvezi z merilom razvoj projekta v podjetju ugotovila, da je projekt podjetja že pripravljen za uporabo v poslovnem procesu, ker so že izdelane kalkulacije ter se nabavlja material za redno proizvodnjo, torej da ne gre za novo dejavnost. Tožena stranka je torej utemeljila svojo odločitev glede ocenjevanja tožnikovega projekta, tožnik pa navedenim ugotovitvam v tožbi ne ugovarja, temveč le na splošno navaja, da izpolnjuje vse pogoje po razpisni dokumentaciji, kar pa tudi z ničemer ne dokazuje. Iz navedenega razloga sodišče tudi zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da je odločitev tožene stranke arbitrarna, saj je iz obrazložitve razvidno, na kakšen način so bili upoštevani kriteriji in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisnih meril za obravnavani projekt. Ker je po kvalitativnem merilu projekt dobil pozitivno mnenje, so tudi brezpredmetni ugovori, da iz sklepa tožene stranke ni razvidno vsebinsko presojanje po navedenem merilu.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o pravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1). Sodišče v zadevi ni opravilo predlagane glavne obravnave, saj tožnik v tožbi ni navajal nobenih dejstev in dokazov, ki bi jih lahko sodišče upoštevalo (člen 59 ZUS-1).

Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zahtevek tožnika in toženke za povrnitvi stroškov postopka. V skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 namreč v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.