Jedro

Ker gre za drugo dokazno temo, pritožbene trditve, da gre za enoten dokazni predlog ter da je predujem dolžan založiti tožnik, ki je v tožbi predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, niso utemeljene. Dopolnitev izvedenskega mnenja, predlagana s strani toženih strank, predstavlja nov dokazni predlog, saj je vezana na nove trditve o pravnorelevantnih dejstvih in nova vprašanja izvedenca v zvezi s temi novimi trditvami.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sodnemu izvedencu dr. D. Ž. za dopolnitev izvedeniškega mnenja z 22. 12. 2015 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v 365,29 EUR (1. točka izreka), ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV 2. točka izreka), toženima strankama naložilo, da v roku 15 dni od vročitve tega sklepa na TRR sodišča ... plačata za stroške dopolnitve izvedeniškega mnenja iz 1. točke tega sklepa 365,24 EUR, ter določilo, da plačilo skupnega zneska iz 1. točke izreka izvrši FRS sodišča po vplačilu sredstev toženih na transakcijski račun sodnega izvedenca št. računa SI..., ki je odprt pri … banki d.d. (3. točka izreka) ter da se plačilo izvede v 45. dneh po vplačilu sredstev s strani toženih strank (4. točka izreka).

2.

Zoper navedeno odločitev v 3. točki izreka sta se pravočasno pritožili toženi stranki v skupni vlogi iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču očitata kršitev določbe 153. člena ZPP ter v zvezi s tem navajata, da je dokaz z izvedencem gradbene stroke predlagala tožeča stranka, da je sodišče izvedencu naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja glede vprašanj, ki izvedencu do takrat še niso bila postavljena, ter da je vsled temu potrebno šteti, da takšno izvedensko mnenje šele z dopolnitvijo tvori celotno izvedensko mnenje. Izpostavlja sklep VSC Cpg 406/2013 ter obrazložitev, da je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca enoten dokaz ter da mora zato plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane 3. točke izreka tako, da je stroške izvedenskega mnenja dolžna plačati tožeča stranka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 153. člena ZPP določa, da mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, tista stranka, ki izvedbo dokaza predlaga.

5. Neposreden predmet dokazovanja so trditve o dejstvih v ožjem pomenu. To so tista dejstva, ki tvorijo konkreten dejanski stan, torej pravno pomembna dejstva. V tem pomenu je dokaz snovni posrednik med dejstvom, ki se dokazuje, in spoznanjem o tem dejstvu.(1) Ker mora skladno z 212. členom ZPP vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika je zaključiti, da sta trditveno in dokazno breme (četudi gre za procesno dokazno breme) povezana.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je izvedenec v zvezi z mnenjem z dne 22. 12. 2015 moral odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče dotlej v postopku še ni terjalo. Ker je bila dopolnitev izvedenskega mnenja izvedencu naložena (med drugim, poleg zatrjevane nejasnosti, pomanjkljivosti in nerazumljivosti izvedenskega mnenja tudi) zaradi trditev toženih strank, da njuno korist (oziroma višino neupravičene obogatitve) ne predstavlja protivrednost posameznih vlaganj tožnika temveč povečanje vrednosti nepremičnine, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je dolžna nastale stroške založiti tožena stranka. Ker gre za drugo dokazno temo (tožnik zatrjuje in dokazuje le vrednost svojih vlaganj), pritožbene trditve, da gre za enoten dokazni predlog ter da je predujem dolžan založiti tožnik, ki je v tožbi predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, niso utemeljene.(2) Dopolnitev izvedenskega mnenja, predlagana s strani toženih strank v vlogi z dne 23. 2. 2015, glede na zgoraj navedeno predstavlja nov dokazni predlog(3), saj je vezana na nove trditve o pravnorelevantnih dejstvih in nova vprašanja izvedencu v zvezi s temi novimi trditvami. Pritožba zato s sklicevanjem na sklep VSC Cpg 406/2013 z dne 5. 3. 2014 ne more uspeti, saj glede na to, da v izpostavljenem primeru ni šlo za novo dokazno temo temveč zgolj za strankine pripombe in ugovore zoper mnenje ter zahtevo, da naj da izvedenec dodatna pojasnila, ne gre za primerljiv primer.

7.

Glede na navedeno in ker tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) ni ugotovilo kršitev in nepravilnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP) in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

Op. št. (1): Primerjaj: odločba US RS Up- 2443/08 z dne 7. 10. 2009, sodba VS RS II Ips 188/2006 z dne 15. 10. 2008. Op. št. (2): Primerjaj: odločba US RS Up- 2443/08 z dne 7. 10. 2009, sodba VS RS II Ips 188/2006 z dne 15. 10. 2008. Op. št. (3): Tako tudi: J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 502 - 503, 6. točka obrazložitve.