Jedro

Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku spremeni tako, da se ugovoru dolžnika še delno ugodi in sicer glede zakonskih zamudnih obresti tako, da se sklep o izvršbi opr. št. I 2006/01244 z dne 21.12.2006 glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.807,27 EUR razveljavi in se izvršilni postopek v tem obsegu ustavi.

V ostalem se pritožba dolžnika zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno (glede taka zakonskih zamudnih obresti od 20.01.2004 do 26.01.2005) ugodilo in sklep o izvršbi opr. št. I 2006/012234 z dne 21.12.2006 spremenilo tako, da dolguje dolžnik glavnico 1.807,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.01.2005 do plačila.

V ostalem je ugovor kot neutemeljen zavrnilo. Odločilo je še, da je dolžan dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 140,45 EUR.

Tak sklep v njegovem zavrnilnem delu s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik. Meni, da upnik ni upravičen do nobenih obresti, ker te v sodbi (izvršilnem naslovu) niso bile določene. Ugovor dolžnika je bil potreben in mu je sodišče delno ugodilo, medtem ko odgovor na ugovor upnika ne predstavlja potrebnih pravdnih stroškov. Prav tako dolžnik meni, da so podani pogoji za pobot. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugovoru oziroma pritožbi v celoti ugodi.

Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba ima prav, da upnik, ki zahteva izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe, v kateri o zakonskih zamudnih obrestih ni bilo odločeno, teh nima pravice zahtevati v izvršilnem postopku. Drži, da je sodba (izvršilni naslov) postala pravnomočna 26.01.2006 in je bil dolžnik dolžan svojo obveznosti izpolniti do 26.06.2005, vendar pa s sodbo ni odločeno, da dolžnik dolguje in od kdaj naprej dolguje poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti. Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

Sodišče prve stopnje je v tem obsegu zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo glede zakonskih zamudnih obresti v celoti (3 točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ni pa utemeljena pritožba v delu, ko se zavzema za pobot upnikove terjatve z dolžnikovo. Upnik ima zoper dolžnika izvršilni naslov - pravnomočno sodbo,medtem ko je sodišče dolžnika z njegovim premoženjsko pravnim zahtevkom napotilo na pravdo in izvršilnega naslova nima.

Prav tako je glede na uspeh ugovora pravilno in v skladu z določilom drugega odstavka 154.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločitev sodišča prve stopnje glede izvršilnih stroškov. Upnikov odgovor na ugovor dolžnika je bil vsekakor potreben izvršilni strošek v smislu določila 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZTIZ, saj bi se sicer štelo, da so dolžnikove navedbe resnične (prvi odstavek 58. člena ZIZ).

Pritožbeni razlogi v zvezi s pobotnim ugovorom niso podani, zato pritožbeno sodišče po ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZTPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijani sklep.

Dolžnik je uspel s pritožbo le glede teka zakonskih zamudnih obresti, upnik pa z odgovorom na pritožbo ni z ničemer pripomogel k odločitvi, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da nosita stranki vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154., 155. in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)