Jedro

Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je v okviru dejanskega stanja ugotovilo, da je tožnik vložil tožbo po poteku 30 dnevnega roka, ki ga določa 72. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - v nadaljevanju: ZDSS-1).

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je tožbo vložil na celoten postopek in način odločanja tožene stranke in ne na posamezne odločbe, kot nepravilno ugotavlja sodišče. Izrecno je navedel tudi razlog za tako pozno vložitev, saj je bil v času od 20. 2. do 5. 3. 2015 v bolnišnici na parcialni nefrektomiji. V nadaljevanju pritožbe tožnik povzema navedbe toženke iz odgovora na tožbo glede same vsebine tožbenega zahtevka in se z njimi ne strinja. Meni, da v primerih odobritve stacionarnega zdraviliškega zdravljenja gre samo za prikrivanja dejstev s strani toženke, da „špara“ na navadnih ljudeh, pri znanih ali svojih znancih pa velikodušno dodeljuje takšno zdravljenje, tudi če zanj niso podani pogoji. Nadalje navaja, da je konec meseca aprila prejel odločbo o odobritvi zdraviliškega zdravljenja kot nekakšen način odkupnine za odločbe, ki jih v tožbi izpodbija.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP) v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v ZDSS-1. Ta v 72. členu določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožba ne ugovarja, pritožbeno sodišče povzema, da je pritožnik dokončno odločbo z dne 8. 1. 2015 prejel 9. 1. 2015 in je tako 30 dnevni rok potekel dne 9. 2. 2015. Dokončno odločbo z dne 2. 2. 2015 je tožnik prejel dne 6. 2. 2015 in je tako 30 dnevni rok potekel 9. 3. 2015. Tožnik pritožbe zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 9. 2. 2015, ki mu je bila vročena 20. 2. 2015, ni vložil. Tožbo na prvostopenjsko sodišče je pritožnik vložil dne 24. 3. 2015, torej po poteku 30 dnevnega roka iz 72. člena ZDSS-1. 7. Sodišče v socialnem sporu v skladu z 81. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. V skladu z 2. odstavkom 58. člena ZDSS-1 se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz 1. odstavka 58. člena na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. Toženka je z dokončnimi, zgoraj navedenimi akti, odločala o pravici tožnika do zdraviliškega zdravljenja in predmet sodnega postopka je ravno odločanje o pravilnosti in zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke, torej odločb tožene stranke z dne 2. 2. 2015 oziroma 8. 1. 2015. 8. Odločba imenovanega zdravnika z dne 19. 2. 2015, zoper katero se tožnik ni pritožil, pa je v zvezi s tožbo bila podvržena presoji na podlagi 75. člena ZDSS-1 in tudi v takšnih primerih sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno. V dani situaciji zoper upravni akt, ki se izpodbija je bila mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena.

9. Navedbe v pritožbi, da bi sodišče moralo upoštevati razloge, da tožnik ni pravočasno vložil tožbe zaradi tega, ker je bil v obdobju od 20. 2. do 5. 3. 2015 v bolnišnici ne vzdržijo ne dejanske ne pravne presoje. Obe dokončni odločbi je tožnik prejel pred odhodom v bolnišnico, v primeru dokončne odločbe z dne 8. 1. 2015 je tudi rok za sodno varstvo potekel že v ponedeljek dne 9. 2. 2015, tožnik pa se je zdravil v času od 20. 2. do 5. 3. 2015. Tožnik tekom postopka pred prvostopenjskim sodiščem tudi ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj za rešitev predmetne zadeve niso odločilnega pomena.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.