Jedro

V lastni dohodek prosilca se ne všteva dodatek za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 417/2012/2 z dne 23. 8. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. P 58/2008, zaradi plačila 165.798,95 €. Po proučitvi prošnje in listin v spisu je organ zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Organ pri tem navaja, da je prosilca šteti za samsko osebo, ki je upokojen in ki je v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za BPP prejel izplačila skupaj z dodatkom za pomoč in postrežbo v povprečnem mesečnem netu znesku 588,54 €. V mesecu juliju pa mu je bil tudi izplačan letni dodatek v skupnem znesku 223,36 €, kar mesečno znese 18,63 €. Tako lastni mesečni dohodek prosilca v netu znesku znaša 607,17 €. Glede na to, da je ta znesek višji kot trenutno znaša dvakratnik minimalnega dohodka (520,00 €) iz 13. člena ZBPP, zaradi česar ne izpolnjuje primarnega pogoja za dodelitev BPP, se z ugotavljanjem izpolnjevanja vsebinskih pogojev iz 24. člena ZBPP ni ukvarjal, temveč je prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. Navaja, da je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč izključno zaradi svojega socialnega statusa, organ za brezplačno pravno pomoč pa je svojo odločitev poenostavljeno oprl na ugotovitev, da tožnikov lastni mesečni dohodek presega dvakratnik minimalnega dohodka (520,00 €), pri čemer je nepravilno štel kot vir preživljanja poleg pokojnine v znesku 443,46 € tudi dodatek za pomoč in postrežbo v višini 145,08 €. Ker meni, da izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v nadaljevanju tožbe utemeljuje tudi izpolnjevanje pogoja po 24. členu ZBPP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožniku prizna pravico do brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po 13. členu ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek).

Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka prosilca in njegove družine od 1. 1. 2012 smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Med dohodki in prejemki, ki se po tem zakonu štejejo v lastni dohodek upravičenca se v skladu z 12. členom ZSVarPre štejejo med drugim po 1. točki prvega odstavka citiranega člena obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine ter v skladu s 26. točko drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. Obdavčljive vrste dohodkov so v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) navedene v 18. členu v točkah od 1 do 6. Tako v skladu s 1. točko 18. člena ZDoh-2 med dohodke iz zaposlitve med drugim sodijo tudi dohodki iz delovnega razmerja: pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja (8. točka drugega odstavka 37. člena ZDoh-2). Kot drugi dohodki iz 6. točke 18. člena ZDoh-2 pa so v 105. členu ZDoh-2 opredeljeni vsi dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona (prvi odstavek 105. člena ZDoh-2). Vendar v skladu z drugim odstavkom 105. člena ZDoh-2 med druge dohodke po tem zakonu ne štejejo dohodki iz 19. do vključno 32. člena tega zakona in dohodki, ki so v skladu s tem zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno osnovo. Tako se po 4. točki 23. člena ZDoh-2 dohodnine na plača od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Iz navedenih zakonskih določb tako med drugim izhaja, da se v lastni dohodek prosilca po 12. členu (ZSVarPre) ne všteva dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tožnik v tožbi zato utemeljeno ugovarja, da je tožena stranka v lastni (mesečni) dohodek tožnika (v višini 607,17 EUR), poleg tožnikove pokojnine (v višini 443,46 EUR) in sorazmernega dela letnega dodatka (v višini 18,63 EUR), nepravilno štela tudi dodatek za pomoč in postrežbo (v višini 145,08 EUR) in s tem po presoji sodišča v zadevi odločila na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je imelo za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega zakona. Zato je po presoji sodišča glede na vse navedeno odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč iz tega razloga nezakonita.

Sodišče je glede na povedano na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo ta pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika morala upoštevati kot tožnikove dohodke le tožnikovo pokojnino in sorazmerni del letnega dodatka in nato presoditi še izpolnjevanje objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP ter na podlagi vsega navedenega ponovno odločiti o tožnikovi prošnji.