Jedro

Tudi v socialnem sporu je odločitev sodišča lahko odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje. Določba 21. člena ZDSS-1 ne vsebuje izjem, zato lahko odloča o predhodnem vprašanju s civilnopravnega področja tudi specializirano sodišče v okviru spora o plačilu institucionalnega varstva.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 12302-96/2014-3 z dne 1. 8. 2016 in št. 1233-7/2014-255/4 z dne 29. 10. 2014. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo pritožbo tožnika.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sprememba notarskega zapisa pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja zanj nima pravnega učinka. Ker je zasledovala nedovoljen cilj, se ne bi smela upoštevati. Na ničnost pogodbe je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Vprašanje ničnosti notarskega zapisa bi moralo sodišče presojati kot predhodno vprašanje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V obravnavanem primeru je vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva (oskrbe v domu upokojencev) vložila upravičenka M. D. Pri odločanju je toženka upoštevala notarski zapis pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 575/05 z dne 19. 7. 20051, s katerim se je N. D. v zameno za izročitev premoženja upravičenke zavezala upravičenko preživljati in ji nuditi brezplačno bivanje v domači hiši, ji nuditi celotno preživljanje, vključno z zavezo zagotoviti popolno domsko oskrbo in zdravstveno nego v domu upokojencev oziroma v bolnišnici. Zato je toženka z odločbo z dne 25. 4. 2014 in dne 5. 8. 2014 doplačilo v višini oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva upravičenke v celoti naložila v plačilo zavezanki N. D., medtem ko sta bila sinova upravičenke, tožnik in D. D. v celoti oproščena plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko.

8. Dne 3. 7. 2014 je zavezanka N. D. z upravičenko M. D. sklenila notarski zapis SV 777/2014 o spremembi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 19. 7. 2005. Z njim sta izročilno pogodbo z dne 19. 7. 2005 na željo upravičenke spremenili tako, da sta iz pogodbe izvzeli zavezo N. D. da bo upravičenki, če bi bila zaradi njenega zdravstvenega stanja potrebna domska ali bolnišnična oskrba, zagotovila popolno domsko oskrbo in zdravstveno nego v domu upokojencev ali bolnišnici ter določili, da upravičenki ni dolžna nuditi domske oskrbe.

9. Spremembo pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 3. 7. 2014 v obliki notarskega zapisa je toženka upoštevala v izpodbijani prvostopni odločbi z dne 29. 10. 2014, ki je bila potrjena z drugostopno odločbo z dne 1. 8. 2016. Odločila je, da prispevek upravičenke M. D. za storitev institucionalnega varstva znaša 280,77 EUR, medtem ko je oproščena plačila te storitve v višini 352,81 EUR. Doplačilo v višini oprostitve plačila upravičenke je naložila v plačilo zavezancem, otrokom upravičenke, in sicer N. D. v višini 269,20 EUR, tožniku v višini 62,37 EUR in D. D. v višini 21,24 EUR. Pri izračunu prispevka zavezanke N. D. je upoštevala, da se je zavezanka N. D. zavezala upravičenki nuditi oskrbo na domu. S pogodbo prevzeto obveznost je izračunala tako, da je upoštevala vrednost osnovne mesečne oskrbe v višini 100% minimalnega dohodka, ki bi pripadal upravičenki, če ne bi imela drugih dohodkov.

10. Tožnik je v upravnem in sodnem postopku zatrjeval ničnost spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014. To zatrjevanje ne predstavlja revizijske novote, kot to zmotno uveljavlja toženka v odgovoru na revizijo. Tožnik je navajal je, da ni dolžan prispevati k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko, ker se je zavezanka N. D. s pogodbo z dne 19. 7. 2005 zavezala, da bo upravičenki v celoti plačevala oskrbo v institucionalnem varstvu. Sprememba pogodbe z dne 3. 7. 2014, do katere je prišlo naknadno2, naj bi bila nična, ker naj bi bila sklenjena z namenom tožnikovega oškodovanja. Nasprotovala naj bi moralnim predpisom in je toženka pri odločanju ne bi smela upoštevati.

11. Sodišče prve stopnje je glede zatrjevanje ničnosti spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 navedlo, da Delovno in socialno sodišče ni pristojno za presojo ničnosti civilnega pravnega posla. Sklicevalo se je tudi na 63. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), ki določa obseg sodne presoje oziroma predmet odločanja v socialnem sporu. Kljub načelnemu nasprotovanju presoje ničnosti se je sodišče v nadaljevanju opredelilo do navedb tožnika glede ničnosti spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014, in sicer v 14. točki obrazložitve sodbe. Ugotovilo je, da je tožnik od svojega očeta kot darilo dobil parcelo z obstoječo hišo, ki je bila pozidana in pod streho, skupaj z vsemi potrebnimi dovoljenji. Tudi za zavezanca D. D. je ugotovilo, da je dobil v last vinograd in dovoljenje dosmrtnega bivanja v eni sobi hiše na kmetiji. Kot neutemeljene je zavrnilo navedbe tožnika, da je zavezanka N. D. dobila vse premoženje staršev in presodilo, da ni v nasprotju z moralo, da vsi trije zavezanci sodelujejo pri doplačilu za domsko oskrbo matere. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje tožnikovo zatrjevanje ničnosti spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 vseeno smiselno štelo za predhodno vprašanje v smislu 21. člena ZDSS-1 in ga v tem okviru tudi obravnavalo.

12. Sodišče druge stopnje je tožnikove pritožbene ugovore zavrnilo z obrazložitvijo, da sodišče, ko skladno z določbo 63. člena ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost v upravnem postopku izdanih odločb toženke, ni pristojno ugotavljati ničnosti civilnega pravnega posla. Tožnik bi moral po stališču sodišča druge stopnje že v upravnem postopku kot dokaz predložiti listino, ki bi izkazovala ničnost sklenjenega pravnega posla. Brez formalno ugotovljene ničnosti ne more uspeti z ugovorom ničnosti notarskega zapisa z dne 3. 7. 2014. Notarski zapis je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano, dokler se ne dokaže nasprotno. Navedeno stališče sodišča druge stopnje je zmotno.

13. Stališče sodišča druge stopnje, da bi tožnik lahko dosegel neupoštevanje spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 v obravnavanem socialnem sporu samo ob predložitvi formalno ugotovljene ničnosti sklenjenega pravnega posla (mišljeno je verjetno s pravnomočno sodno odločbo), in s tem v zvezi enako zavzeto stališče sodišča prve stopnje, nasprotuje namenu instituta predhodnega vprašanja (drugi odstavek 13. člena ZPP). Ta določa, da ima rešitev predhodnega vprašanja pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

14. Pravno podlago za odločanje sodišča o predhodnem vprašanju v socialnem sporu predstavlja določba 21. člena ZDSS-1 (v vezi z 19. členom ZDSS-1): če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. Tudi v socialnem sporu je torej odločitev sodišča lahko odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje. Ker določba 21. člena ZDSS-1 ne vsebuje izjem, lahko odloča o predhodnem vprašanju s civilnopravnega področja tudi specializirano sodišče v okviru spora o plačilu institucionalnega varstva.

15. Zaradi zmotnega stališča o nepristojnosti za reševanje predhodnega vprašanja se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb tožnika in dodatne presoje sodišča prve stopnje glede ničnosti spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

16. Ob upoštevanju gornjih izhodišč bo moralo sodišče v ponovljenem postopku obravnavati pritožbene navedbe o ničnosti spremembe pogodbe z dne 3. 7. 2014 in se v okviru predhodnega vprašanja do njih opredeliti. Pri tem naj bo pozorno tudi na določbo 69. člena ZDSS-1, ki sodišču v socialnem sporu predpisuje aktivno vlogo pri udeležbi drugih oseb v postopku.

17. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Notarski zapis darilne pogodbe SV 575/05 z dne 19. 7. 2005 se je nanašal na D. D. 2 Po izdaji odločbe toženke z dne 25. 4. 2014 in dne 5. 8. 2014, s katero je doplačilo v višini oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva upravičenke v celoti naložila v plačilo zavezanki N. D.