Jedro

Z zavrnitvijo zahteve za sodno varstvo po poteku absolutnega zastaralnega roka je sodišče prekršilo tretji odstavek 42. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani spremeni tako, da se postopek zoper pravno osebo C. d. o. o., glede prekrška po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 in zoper odgovorno osebo pravne osebe C. C. glede prekrška po drugem odstavku 141. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 ustavi.

II. Odločba o enotni globi v višini 800,00 EUR, ki je bila izrečena odgovorni osebi C. C., se razveljavi ter se storilcu izreče globa v višini 600,00 EUR, ki je bila določena za prekršek po šestem odstavku 398. člena ZDavP-2 v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2. III. Stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

IV. Storilec C. C. je dolžan plačati sodno takso zaradi izreka globe za prekršek po šestem odstavku 398. člena ZDavP-2 v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2.

Obrazložitev

A. 1. Davčni urad Ljubljana (prekrškovni organ) je dne 4. 9. 2008 zoper pravno osebo C. d. o. o. in njeno odgovorno osebo C. C. izdal odločbo zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 141. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) in zaradi prekrška po 1. točki tretjega odstavka 398. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Po določitvi globe za posamezni prekršek je pravni osebi izrekel enotno globo v višini 9.320,22 EUR, odgovorni osebi pa enotno globo v višini 800,00 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 21. 12. 2011 zahtevo za sodno varstvo, ki so jo vložili zagovorniki storilcev iz Odvetniške družbe V. kot neutemeljeno zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani pa je s sodbo PRp 269/2012 z dne 6. 6. 2012 pritožbi zagovornikov ugodilo in postopek v delu, ki se nanaša na prekršek pravne osebe po 1. točki tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2, na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. V preostalem delu, ki se nanaša na prekršek odgovorne osebe po 1. točki tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2 ter na prekrška pravne osebe in njene odgovorne osebe po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, je pritožbo zagovornikov zavrglo kot nedovoljeno.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo vlaga v delu, ki se nanaša na prekršek po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi kršitve tretjega odstavka 42. člena ZP-1. Navaja, da iz spisovnega gradiva izhaja, da sta storilca navedeni prekršek storila v času od 30. 6. 2007 do 30. 9. 2007, izpodbijana sodba pa je bila izdana 21. 12. 2011 in dne 29. 12. 2011 odpravljena storilcema na njun naslov. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca je izpodbijana sodba nezakonita, saj bi moralo sodišče zaradi poteka štiriletnega absolutnega zastaralnega roka postopek v tem delu ustaviti (tretji odstavek 42. člena ZP-1). Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in postopek zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 ustavi, nato pa sodbo v odločbi o sankciji spremeni tako, da storilcema izreče globo, ki se nanaša na prekršek po 1. točki tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcema in njunim zagovornikom, ki se o njej niso izjavili.

B.

4. Po prvem odstavku 42. člena ZP-1 postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen (relativno zastaranje), vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (absolutno zastaranje; tretji odstavek 42. člena ZP-1). Skladno s 43. členom ZP-1 se z zakonom, ki določa prekršek, lahko predpiše za prekrške iz šestega odstavka 17. člena tega zakona tudi daljši rok za zastaranje postopka o prekršku, kot je predpisan s tem zakonom, vendar ne daljši od treh let. 5. ZDDV-1 je možnost iz 43. člena ZP-1 izkoristil in v 144. členu predpisal daljši rok za zastaranje postopka o prekršku iz 141. člena ZDDV-1, katerega narava je posebno huda. Ker v konkretni zadevi narava prekrškov pravne in odgovorne osebe po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 ni bila ocenjena kot posebno huda, pravno podlago za presojo utemeljenosti tožilčevega očitka predstavlja določba tretjega odstavka 42. člena ZP-1, ki določa štiriletni rok za zastaranje postopka o prekršku. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, sta storilca prekršek po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 storila v času od 30. 6. 2007 do 30. 9. 2007, izpodbijana sodba pa je bila izdana 21. 12. 2011, to je po poteku štiriletnega absolutnega zastaralnega roka. Očitek vrhovnega državnega tožilca, da je sodišče z zavrnitvijo zahteve za sodno varstvo po poteku absolutnega zastaralnega roka prekršilo tretji odstavek 42. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1, je tako utemeljen.

C.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper pravno osebo C. d. o. o., glede prekrška po 1. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 in zoper odgovorno osebo pravne osebe C. C. glede prekrška po drugem odstavku 141. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 ustavilo. Ob upoštevanju sodbe Višjega sodišča v Ljubljani PRp 269/2012 z dne 6. 6. 2012 je odločbo o enotni globi v višini 800,00 EUR, ki je bila izrečena odgovorni osebi C. C., razveljavilo ter storilcu izreklo globo v višini 600,00 EUR, ki je bila določena za prekršek po šestem odstavku 398. člena ZDavP-2 v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2. 7. V skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1 bremenijo stroški postopka, ki je bil ustavljen, proračun. Storilec C. C. mora na podlagi Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso zaradi izreka globe za prekršek po šestem odstavku 398. člena ZDavP-2 v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 398. člena ZDavP-2.