Jedro

Uradni veterinar je podvomil v pristnosti FCI izjave, ki jo je prejel po e-pošti, zato je nosilca dejavnosti obvestil, da bodo trupi zadržani do prispetja originalne FCI izjave. Nosilcu dejavnosti je bila torej izrečena ustna odločba o zadržanju trupov puranov. Ustna odločba je bila dana na zapisnik in je bila takoj izvršena z namenom, da bi se zavarovala oziroma odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana, tožniku kot nosilcu živilske dejavnosti, za živali, zaklane 16. 1. 2014 odredila a) da mora trupe puric v količini 1328 kom, pripeljanih iz izvornega mesta A., zadržati v zaklenjeni hladilnici pod nadzorom uradnega veterinarja; b) da mora trupe puranov v količini 228 kom, pripeljanih iz izvornega mesta kot je zgoraj navedeno, zadržati v zaklenjeni hladilnici pod nadzorom uradnega veterinarja (točka 1 izreka). Rok za izvršitev ukrepov je takoj po izdaji ustne odločbe 16. 1. 2014 ob 8.10 uri (točka II izreka). Stroške, nastale z odrejenim ukrepom, trpi stranka (točka III izreka). Na dan izdaje ustne odločbe postala le-ta tudi izvršljiva (točka IV izreka). Pritožba pa ne zadrži njene izvršitve (točka V izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je uradni veterinar 16. 1. 2014 pri pregledu živali pred zakolom (ante mortem) ugotovil, da pošiljko živali iz Madžarske ne spremlja Izjava o prehranski varnosti za živali namenjena v zakol (FCI), ki jo izpolni imetnik živali in jo odda prevozniku, skupaj s pošiljko živali namenjenih v zakol. Na podlagi 6. točke prvega odstavka, oddelka III, Priloge II, Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (Uradni list EU 139/55 z dne 30. 4. 2014, v nadaljevanju Uredba 853/2004) je uradni veterinar začasno prepovedal zakol do prispetja FCI izjave. Po prispetju FCI izjave po e-pošti se je opravil zakol puranov. Glede na različna navajanja istovrstnih podatkov je uradni veterinar zadržal trupe puric in puranov, ker je podvomil o pristnosti FCI izjave, ki jo je prejel po e-pošti ter nosilca dejavnosti obvestil, da bodo trupi zadržani do prispetja originalne FCI izjave. Zato je bila nosilcu dejavnosti izrečena ustna odločba o zadržanju trupov puranov v količini 228 in trupov puric v količini 1328 kom, pripeljanih iz Madžarske. Ustna odločba je bila dana na zapisnik U06173/2014 z dne 16. 1. 2014 in je bila takoj izvršena z namenom, da bi se zavarovala oziroma odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, skladno z 92. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju: ZVMS).

V nadaljevanju navaja dokumente – Plan razporeda zakola nosilca dejavnosti, Intra Trade spričevalo (ITS), pisno izjavo o prevozu živali, evidenčni kontrolni list (EKL-KL1) ter FCI izjavi ter pojasni potek postopka. Navaja 6. točko prvega odstavka oddelka III, Priloge II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139 z dne 30. 4. 2004, v nadaljevanju Uredba 854/2004) v zvezi z zadržanjem zakola puranov, ki ga je sprostil, ko je dobil FCI izjave po e-pošti. Pri zakolu 295 puranov se na liniji klanja ugotovi, da so purani v izredno slabi pitovni kondiciji, kar se je izkazalo na očiščenih truplih živali kot splošna mišična shiranost in prizadetosti, kot jih navaja. Najbolj prizadeti trupi so bili izločeni že na samem začetku klavne linije (58). Pri spornih puranih je bil zabeležen tudi visok transportni pogin (9 živali), kar predstavlja trikratno vrednost povprečnega transportnega pogina. Uradni veterinar navaja podatke o patoloških spremembah, ki jih je zabeležil na liniji klanja pri puranih iz Madžarske (stran 4 obrazložitve izpodbijane odločbe).

V nadaljevanju ugotavlja, da so podatki iz že zgoraj navedene dokumentacije nasprotujoči glede starosti puranov in glede števila puranov ter glede informacije 7. točke FCI izjave, v kateri imetnik živali (rejec) označi polje, s katerim se izjasni, da ni opazil odstopanja od proizvodnih podatkov, ki nakazujejo morebitna bolezenska stanja v reji, je v nasprotju z ugotovitvami na liniji klanja post mortem pregleda uradnega veterinarja kakor tudi ugotovitve nosilca dejavnosti oz. tožnika, ki v dokumentu z dne 20. 1. 2014 navaja, da so se živali slabše priraščale za 25 %. Uradni veterinar je upošteval originalno ITS, skladno z točko 2, pododstavka A, odstavka 1, poglavje II, oddelek I, Priloge I Uredbe 854/2004 v povezavi s prvim odstavkom 5. člena navedene uredbe. Ker bi tudi tožnik moral ugotoviti, da je prišlo do odstopanj pri teži, se postavlja opravičen dvom o utemeljenosti potrditve pravilne identifikacije prispele pošiljke iz Madžarske.

Navaja točko 1, poglavje III, oddelek II, Priloge I Uredbe 854/2004, ki določa, da kadar identitete živali ni mogoče utemeljeno ugotoviti, da se odredi usmrtitev živali. Purani so pripeljani v zakol v zabojnikih in ker perje praktično onemogoča izvedbo popolne ocene njihove identitete glede razvitosti in velikosti oziroma njihove starosti, je njihovo identiteto možno ugotoviti šele pri post mortem pregledu na oskubljenih trupih. Iz razlogov nezmožnosti identitete puranov in puric ter zaradi nadpovprečnega števila ugotovljenih bolezenskih sprememb je uradni veterinar za namen do končne ocene zdravstvene ustreznosti, zadržal trupe puric in puranov, kar je v skladu z iv) podtočko točke b), 2 pododstavka, odstavka D, poglavja II, oddelka I, Priloge I Uredbe 854/2004. Prav tako se zadržijo živali s sporno identiteto, kar bi bilo možno ugotoviti le iz originalnega FCI dokumenta, ki ga v času ustne odločbe tožnik kot nosilec dejavnosti še ni uspel pridobiti. Prvostopenjski organ se sklicuje na določbe 10. člena, 146. člena, 207. člen, drugi odstavek 211. člena, tretji odstavek 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter na določbe prvega odstavka 77. člena, 85. člena in 92. člen ZVMS.

Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Organ prve stopnje je v predmetni zadevi na zapisnik U06173/2014 z dne 16. 1. 2014 izdal ustno odločbo o zadržanju trupov puric v količini 1328 kom in puranov v količini 228 kom iz razloga, ker pošiljke živali ni spremljala izjava o prehranski varnosti za živali namenjene v zakol (FCI izjava). Zapisniško je ugotovil, da je bil zakol živali izveden pred posredovanjem manjkajoče izjave po e-pošti. Po prejetju izjave po e-pošti je ugotovil, kar izhaja iz izpodbijane odločbe, da so istovrstni podatki iz posredovane FCI izjave in podatki iz dokumentov, ki so spremljali živali, pri pošiljki različno navajajo. Zato je podvomil v pristnost posredovane FCI izjave ter izdal izpodbijano ustno odločbo o zadržanju do prihoda originalnih FCI izjav. Pri tem se je oprl na četrti odstavek 92. člena ZVMS. Pritožbeni organ ugotavlja, da sicer prvostopenjski organ navaja tudi dejstva in okoliščine, ki so nerelevantne in se ne nanašajo na ustno odločbo. Pisni odpravek ustne odločbe mora vsebovati ugotovljeno dejansko stanje, dejstva in okoliščine do trenutka izdaje ustne odločbe in so pomembne za izdajo le-te. Kljub preširoki obrazložitvi, pa je izrek pravilen in utemeljen v obrazložitvi izpodbijanega pisnega odpravka ustne odločbe. Nesporno je tudi, da je bil zakol živali s strani uradnega veterinarja dovoljen, preden so prispeli vsi zahtevani podatki o prehranjevalni verigi. Pritožbeni organ ugotavlja, da je uradni veterinar ravnal pravilno, saj iz predloženih dokumentov ni mogel nedvoumno sklepati, kateri podatki so pravilni. Utemeljeno je podvomil v pravilnost FCI izjave, posredovane preko e-pošte, s katero je razpolagal. Zato je iz razloga zavarovanja ali odvrnitve nevarnosti za zdravje ljudi in živali utemeljeno izdal ustno odločbo o zadržanju zaklanih živali.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri izpodbija navedeno odločitev. Strinja se z ugotovitvijo uradnega veterinarja, da živali, ki so prispele v klavnico, ni spremljala izjava o prehranski varnosti za živali (FCI izjava), vendar je prepričan, da to ni bistveno. Tožnik je takoj, ko je to izvedel, kontaktiral rejca, ki mu je po elektronski pošti posredoval izjavo in ki jo je ob 10.37 uri posredoval uradnemu veterinarju. Uradni veterinar je dovolil klanje obeh jat živali že ob 7.47 uri in ne šele po prejetju izjav po e-pošti, kot to zatrjuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe. O zadržanju trupov puric in puranov je bil tožnik obveščen šele okoli 11. ure, in sicer iz razloga odsotnosti FCI izjave, kar je navedeno tudi v zapisniku U06173/2014 z dne 6. 1. 2014. V nadaljevanju tožnik navaja potek postopka. Poudarja, da so bili originali izjav na Madžarskem in ni bilo možnosti, da bi jih pridobil takoj, kar bi moral uradni veterinar upoštevati. Tožnik v nadaljevanju pojasnjuje postopke in dogodke, ki so potekali v dnevih 17. in 20. 1. 2014. V točki 9 navaja, da se uradni veterinar sklicuje na neujemanje posameznih dokumentov glede starosti živali, na kar je bil tožnik opozorjen šele 27. 1. 2014, ko je prejel izpodbijano odločbo. Ker je uradni veterinar že pred pričetkom zakola prevzel vso dokumentacijo, tožnik teh podatkov ni mogel preveriti. Kolikor bi bil na ta neskladja opozorjen prej, bi lahko sodeloval pri ugotovitvi dejanskega stanja identifikacije živali. Ker na to ni bil opozorjen, utemeljeno sklepa, da je uradni veterinar že v začetku pravilno ugotovil izvor in identificiral živali, ter je šele kasneje v postopku utemeljevanja svojih ravnanj izpostavil tudi neskladja v dokumentih. Tožnik je prepričan, da bi moral uradni veterinar v okviru svojih pooblastil o vseh ugotovljenih neskladjih tožnika obvestiti takoj, ter da le-tega ni mogel navajati šele v izpodbijani odločbi. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter naloži toženi stranki, da tožniku povrne materialno škodo v višini, ki pa je ne navaja in plačilo plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče zaradi preglednosti zadeve navaja, da je v obravnavani zadevi presojalo tožnikove navedbe v zvezi z izpodbijano odločbo v tem upravnem sporu, preostale tožnikove navedbe, ki se nanašajo na odločbo U06102-56/2014-5 z dne 23. 1. 2014 pa so predmet upravnega spora I U 31/2015. Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z relevantnimi razlogi obeh organov strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih navedb pa sodišče dodaja: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožniku kot nosilcu živilske dejavnosti odredila, da mora trupe puric v količini 1328 kom in puranov v količini 228 kom, zaklane 16. 1. 2014, oboji pripeljani iz Madžarske, zadržati v zaklenjeni hladilnici pod nadzorom uradnega veterinarja. Kot materialno podlago za odločitev prvostopenjski organ navaja 85. člen ZVMS. Po prvem odstavku navedenega člena ZVMS uradni veterinar opravlja strokovne naloge in ima pooblastila iz tega zakona, poleg tega pa ima položaj, pravice, dolžnosti in pooblastila po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Glede izrečenega ukrepa se sklicuje na Uredbi 853/2004 in 854/2004, po kateri se zadržijo živali s sporno identifikacijo.

V obravnavanem primeru je bila izdana ustna odločba na zapisnik dne 16. 1. 2014 po četrtem odstavku 92. člena ZVMS. Po navedeni določbi ZVMS sme v izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, opravljenem po uradni dolžnosti pri tožniku 6. 1. 2014 ob 10.30 uri, ki se nahaja v upravnih spisih, izhaja, da je bila v obrat za klanje dostavljena pošiljka zahiranih puranov v količini 259 kom in puric 1331 kom in da pošiljko ni spremljala Izjava o prehranski varnosti za živali, namenjenih v zakol (FCI). Prevoznika, ki sta tam navedena, nista pridobila omenjenega dokumenta. Uradni veterinar je živali zadržal v čakalnem prostoru nosilca dejavnosti do posredovanja omenjene izjave po e-pošti, ki je do uradnega veterinarja prispela 16. 1. 2014 ob 10.37 uri. V tem času je bil izveden zakol živali. Po zakolu so živali spravljene v posebni hladilnici nosilca dejavnosti pod nadzorom uradnega veterinarja, ki bo sprostil trupe ob prejetju originalne izjave o prehranski varnosti za živali namenjene v zakol (FCI izjava), in sicer za purice v količini 1328 kom in za zahirane purane v količini 228 kom.

Ob takem stanju stvari so brezpredmetni drugi razlogi, ki jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja prvostopenjski organ, ko opisuje potek postopka po izdaji ustne odločbe na zapisnik. Navedena določba četrtega odstavka 92. člena ZVMS je konkretnejša izpeljava bolj splošne določbe 211. člena ZUP, ki določa, da kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, lahko pristojni organ odloči tudi ustno in odloči tudi, da se odločba takoj izvrši ter da mora v roku 8 dni izdati pisno odločbo. Namen izdaje pisnega odpravka ustne odločbe je preprečiti, da bi bila odločba v dokaznem smislu preveč odvisna od okoliščin primera in teka časa (glej v tej zvezi odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1019/08-23). Ker je značilnost ustne odločbe, da učinkuje od trenutka naznanitve stranki, in ne od trenutka vročitve v pisni obliki, in je med njima razlika le v njuni obličnosti, glede drugih lastnosti pa imata ustna in pisna odločba enake učinke in posledice, so brezpredmetni tudi ugovori tožnika, kdaj je prejel izpodbijano odločbo, kot tudi tisti ugovori, ki se nanašajo na dogodke, ki so nastali po naznanitvi ustne odločbe tožniku.

V obravnavanem primeru je izrek izpodbijane odločbe skladen z naznanjeno ustno odločbo na zapisnik. Razlogi za izrek izpodbijane odločbe, kot izhajajo tudi iz zapisnika, so zaradi neobstoja originalnih FCI izjav. Drugi razlogi, ki se nanašajo na postopek po naznanitvi ustne odločbe, ki jih organ prve stopnje navaja, kot že rečeno, pa so brezpredmetni, kot pravilno navaja tudi tožena stranka. Zato so brezpredmetni v tej zvezi tudi tožnikovi razlogi, ki se nanašajo na postopanje organa prve stopnje po naznanitvi ustne odločbe. Dogodki, ki so nastali po 16. 1. 2014, po že povedanem, niso predmet tega spora, zato se sodišče glede dejstev in okoliščin, ki jih je prvostopenjski organ navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe in ki jih tožnik izpodbija, in se nanašajo na postopanje organa prve stopnje po naznanitvi ustne odločbe, sodišče ni dolžno opredeliti. Po presoji sodišča je izrek izpodbijane odločbe pravilen in skladen z naznanjeno ustno odločbo, ki na ta način ni spremenjena niti odpravljena. Ker samo izrek stranko zavezuje v formalno-pravnem smislu, saj le izrek postane dokončen, izvršljiv in pravnomočen, preširoka obrazložitev, ki nima podlage v ustni naznanitvi odločbe, v obravnavanem primeru po presoji sodišča ne pomeni takšne pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.

Dejstvo, ki ga tožnik zatrjuje, da je bil zakol s strani prvostopenjskega organ dovoljen, kljub temu, da niso bili na voljo vsi predpisani dokumenti, na kar opozarja tožnik na drugačno odločitev ne vpliva. V diskreciji uradnega veterinarja je, da dovoli, da so živali v klavnici zaklane, celo če ustrezni podatki o prehranjevalni verigi niso na voljo (drugi odstavek poglavja II, oddelka II, priloga I Uredbe 854/2004). V tem primeru pa je treba vse zadevne podatke o prehranjevalni verigi predložiti, preden je trup odobren za prehrano ljudi. Do končne odločitve je treba takšne trupe in povezano drobovino skladiščiti ločeno od drugega mesa.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je po prejemu FCI izjave preko e-pošte prvostopenjski organ primerjal podatke iz dokumentov, kot jih navaja, ter ugotovil, da se ne ujemajo. Prvostopenjski organ je pojasnil razloge za dvom. Iz dokumentov, ki so navedeni, tudi po presoji sodišča ni mogel nedvoumno sklepati, kateri podatki so pravilni, saj so bila med njimi razhajanja glede količine in teže oziroma je bila sporna identifikacija živali. Uradni veterinar je pojasnil razloge za dvom v pravilnost FCI izjav, ki sta bili posredovani po e-pošti. Zato je tudi po presoji sodišča iz razloga zavarovanja ali odvrnitve nevarnosti za zdravje ljudi in živali, utemeljeno izdal odločbo ustno odločbo o zadržanju trupov puric in puranov zaradi namena dokončne ocene zdravstvene ustreznosti. Po 8. točki četrtega odstavka 85. člena ZVSM ima pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil uradnega veterinarskega nadzora uradni veterinar pravico in dolžnost uradno pridržati živilske proizvode in krmo, kadar je to potrebno iz razlogov zaščite zdravja živali in ljudi. Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje tudi na pravilno pravno podlago. Uradni veterinar mora pri izvajanju inšpekcije upoštevati uradna spričevala, ki spremljajo živali, in vse deklaracije, ki so jih podali veterinarji, ki izvajajo nadzor na ravni primarne proizvodnje, vključno z uradnimi in odobrenimi veterinarji (2. pododstavek, odstavka A, poglavja II, Oddelka I, Priloge I Uredbe 854/2004). Po iv) podtočki, točke b), 2. pododstavka, odstavka D, poglavja II, oddelka I, Priloge I Uredbe 854/2004, je kadarkoli se zdi to potrebno, treba opraviti dodatne preglede, da se med drugim odkrije druge dejavnike, zaradi katerih bi bilo meso deklarirati za neustrezno za prehrano ljudi ali naložiti omejitve pri njegovi uporabi.

Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje tudi na pravilno pravno podlago. Uradni veterinar mora pri izvajanju inšpekcije upoštevati uradna spričevala, ki spremljajo živali, in vse deklaracije, ki so jih podali veterinarji, ki izvajajo nadzor na ravni primarne proizvodnje, vključno z uradnimi in odobrenimi veterinarji (točka 2, pododstavek A, odstavek 1, poglavje II, oddelek I, Priloge I Uredbe 854/2004). Po iv. podtočki, točke b, 2. pododstavka, odstavka D, poglavja II, oddelka I, Priloge I Uredbe 854/2004, kadarkoli se zdi to potrebno, je treba opraviti dodatne preglede, da se med drugim odkrije druge dejavnike, zaradi katerih bi bilo meso potrebno deklarirati za neustrezno za prehrano ljudi ali naložiti omejitve pri njegovi uporabi.

Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, kot jih navajata prvostopenjski organ in tožena stranka. Kolikor so tožbeni razlogi enaki pritožbenim, jih sodišče iz istih razlogov kot tožena stranka zavrača. Sodišče se do ostalih tožbenih ugovorov kot irelevantnih za odločitev v tej zadevi posebej ne opredeljuje.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zahtevek tožnika o določitvi odškodnine v upravnem sporu ni konkretiziran. Sodišče pa pojasnjuje, da odškodnina zaradi ukrepa inšpekcijskega organa ni predmet upravnega postopka in sodišče o takem zahtevku niti ni pristojno odločati.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.