Jedro

Izdaja začasne odredbe v pravdi zaradi dodelitve otroka mora biti omejena le na nujne (izjemne) primere.

Izdaja začasne odredbe je zato potrebna le tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi. To pomeni, da je položaj otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi sta tako tožnica kot toženec vložila vsak svojo tožbo, s katero zahtevata ureditev družinskih razmerij po razpadu njune izvenzakonske skupnosti. V tej družinski skupnosti sta se rodila dva sinova, mladoletni J. D., ki je rojen 11. 12. 2001 in mladoletni L. D., ki je rojen 27. 4. 2006. Obe stranki sta, vsak v svoji tožbi, predlagali tudi izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je obe predlagani začasni odredbi zavrnilo.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba se obširno ukvarja z dolgotrajnostjo postopka v tej zadevi. Utemeljuje tudi svojo večjo skrb glede ureditve položaja obeh otrok v primerjavi s skrbjo, ki jo izkazuje nasprotna stranka. Pritožba meni, da sodišče njunih izpovedb v obrazložitvi sklepa ni ocenjevalo. Namesto tega ju sili v neko poravnavanje. Pritožba izpodbijanemu sklepu očita, da se bere kot tipični izvršilni sklep, ne pa kot sklep, ki ga je izdalo družinsko sodišče. Opozarja na ugotovitev sodišča, da trenutne razmere za otroka niso dobre. Meni, da je potemtakem odločitev sodišča, da začasno odredbo zavrne oziroma je ne izda, v nasprotju s takšno ugotovitvijo. Meni, da otroka morata imeti urejeno stalno bivališče. Pričenja se novo šolsko leto. Pritožnika tudi skrbi, da bi tožnica uresničila svoje grožnje in otrok ne vrnila, zaradi česar je po njegovem mnenju izdaja začasne odredbe nujna. Predvsem pa meni, da bo do pravnomočne odločitve s sodbo v tej zadevi preteklo še precej časa.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, so, četudi bi bile utemeljene, nerelevantne za vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa.

Pravno nerelevantne so tudi pritožbene navedbe, ki se obregajo ob slog izpodbijanega sklepa ter se osredotočajo na količinska razmerja posameznih obrazložitvenih prvin v njem.

Pravno neutemeljene pa so tiste pritožbene navedbe, ki sodišču očitajo, da je z začasno odredbo ravnalo tako, kakor da bi šlo za zavarovanje denarne terjatve. Res je, da je terminologija ZIZ naravnana na terjatve povsem drugačne narave, kot se obravnavajo v postopkih za ureditev družinskih razmerij. Vendar pa dejstvo, da je sodišče v obrazložitvi povzemalo določbe ZIZ, katerega zakonske prvine se po tretjem odstavku 411. člena ZPP (1) uporabljajo pri izdaji začasnih odredb tudi v družinskih postopkih (po naravi stvari gre za smiselno uporabo, pri kateri je treba vsebinsko plat presojati po specialnih merilih iz 411. člena ZPP) na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni v ničemer vplivalo.

Odločitev sodišča prve stopnje je namreč skladna z razlago 411. člena ZPP (tudi upoštevaje napotitveno določbo njegovega tretjega odstavka), kakor se je ustalilo v sodni praksi na ta način, da so zagotovljene koristi otrok. Sodna praksa tako poudarja, da je smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki v tem, da se začasno, do dokončne odločitve o sporu, razmerje med straši in otroki uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je zato potrebna le tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi. To pomeni, da je položaj otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Po stališču sodne prakse morajo biti v družinskih postopkih začasne odredbe omejene zgolj na nujne primere (2).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v obravnavani zadevi ne gre za tak izjemen primer. Oba starša imata svoja otroka rada, zanju se trudita po svojih najboljših močeh. Otroka ostajata v svojem okolju, urejeno imata tako stalno kot začasno bivališče. Otroka imata stike z obema staršema, starša pa za oba otroka poskrbita tudi v materialnem smislu. Ob takšnih dejanskih okoliščinah bi bilo tudi po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno izdati regulacijsko začasno odredbo. V takšnih dejanskih okoliščinah je nujno zgolj to, da se čim prej meritorno odloči o družinskih razmerjih po tem, ko je družinska skupnost razpadla.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da trenutne razmere za otroka niso dobre, ne pomeni tega, da bi jih bilo mogoče izboljšati z izdajo začasne odredbe. Razmere, v katerih sta oba otroka, so pač slabe zaradi razpada družinske skupnosti. Slabe pa so tudi zato, ker o družinskih razmerjih še ni bilo odločeno s sodbo. Navedena ugotovitev torej ne nasprotuje odločitvi sodišča, kot zmotno meni pritožba.

Edina konkretna okoliščina, ki jo navaja pritožba in je bila navedena tudi že v postopku pred sodiščem prve stopnje, je toženčeva skrb, da bi tožnica otroke odpeljala in mu onemogočila stik. Vendar pa ni z ničemer izkazano, da je toženčeva bojazen tudi realna nevarnost. Da ne gre za realno nevarnost, navsezadnje izhaja že iz tega, da oba otroka v kraju bivališča obeh pravdnih strank obiskujeta šolo in vrtec.

Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007)

(2) primerjaj odločbe VSL: IV Cp 1002/2011, IV Cp 1199/2010, IV Cp 4027/2009, IV Cp 3938/2009 in mnoge druge.