Jedro

Ker mora na to, ali posamezni udeleženec dobi stvar, ki jo lahko uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari ali ne, sodišče paziti po uradni dolžnosti in v primeru, da temu ni tako, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, česar sodišče prve stopnje ni storilo, ali pa razdelitev opraviti tako, da do takšne situacije ne pride, je pritožbeno sodišče pritožbene trditve, čeprav predlagateljica sama pove, da je (tudi ona) to dejstvo opazila šele po končanem naroku, štelo kot dovoljene pritožbene trditve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni - v I. točki izreka tako, da predlagateljica A. A. in ne nasprotna udeleženka B. B. postane lastnica nepremičnine s parc. št. *284/0 k.o. X , do celote, - v II., III., IV. in V. točki izreka tako, da se v tem delu izrek v celoti pravilno glasi: „II. Predlagateljica je dolžna nasprotni udeleženki E. P. plačati 30,30 EUR, nasprotni udeleženki B. B. 1.504,60 EUR in nasprotnemu udeležencu B. A. 36,60 EUR, vse v roku trideset (30) dni od pravnomočnosti tega sklepa, od pravnomočnosti do dneva plačila skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev.

III. Nasprotni udeleženci E. P., B. B. in B. A. imajo do plačila zastavno pravico na nepremičninah s parc. št. 11/0, *127/0, *130/0, *284/0, 710/79, 714/45, 714/47, 715/0, 290/0, 1487/0, 1491/0, 3514/0, 375/0 in 1735/0, vse k.o. X, do višine zneska, ki jim ga je dolžna izplačati predlagateljica A. A.“, - v VI., VII. in VIII. točki izreka pa tako, da VI. točka izreka postane IV. točka izreka, VII. točka izreka V. točka izreka in VIII. točka izreka VI. točka izreka.

Obrazložitev

1. Udeleženci so solastniki nepremičnin v k.o. X, v k.o. X I in v k.o. X II. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine razdelilo tako, da je vsak od udeležencev postal imetnik njemu dodeljenih nepremičnin v celoti, z minimalnim izplačilom vrednosti. V I. točki izreka, je tako sodišče odločilo, kako se udeležencem razdelijo nepremičnine; v II. točki je naložilo predlagateljici, da nasprotni udeleženki E. P. plača 30,30 EUR poračuna, nasprotnemu udeležencu B. A. pa 29,20 EUR, v roku 30 dni z obrestmi, kot jih določa zakon; v III. točki izreka naložilo nasprotni udeleženki B. B., da nasprotnemu udeležencu B. A. plača 7,40 EUR, v roku 30 dni, z obrestmi kot jih določa zakon; v IV. točki izreka je sklenilo, da ima nasprotni udeleženec B. A. do plačila zastavno pravico na nepremičninah dodeljenih nasprotni udeleženki B. B. in predlagateljici A. A., do višine zneska, ki sta mu ga dolžni izplačati; v V. točki odločilo, da ima nasprotna udeleženka E. P. do plačila zastavno pravico na nepremičninah dodeljenih predlagateljici A. A., do višine zneska, ki ji ga je ta dolžna izplačati; v VI. točki izreka je odločilo, da je dolžna nasprotna udeleženka E. P. v roku 15 dni predlagateljici povrniti skupne stroške postopka v višini 520,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v VII. točki izreka, da je nasprotna udeleženka B. B. v roku 15 dni dolžna predlagateljici povrniti skupne stroške postopka v višini 260,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v VIII. točki izreka pa, da je nasprotni udeleženec B. A. v roku 15 dni dolžan predlagateljici povrniti skupne stroške postopka v višini 260,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila predlagateljica in to le v obsegu dodelitve parc. št. *184/0 k.o. X in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in to parcelo dodeli v izključno last njej, kar naj se upošteva pri njeni dolžnosti izplačila ostalim solastnikom. Navaja, da je bila ta parcela dodeljena v last nasprotni udeleženki B. B.. Že po končanem postopku je predlagateljica ugotovila, da parc. št. *284/0 leži v sredini parc. št. 1487/0 k.o. X, ki jo prejme v izključno last predlagateljica. Dostop do parc. št.*284/0 je možen samo preko parc. št. 1487/0. Parc. št. *284/0 je včasih predstavljala kozolec, ki ga sedaj ni več, meri pa 63 m2. Izvedenka kmetijske stroke je v svojem cenitvenem poročilu zapisala, da je parc. št. *284/0 pozidana, vendar je po planu Občine X. kmetijsko zemljišče. Glede na to, da je v tem obsegu razdelitev nefunkcionalna in nesmotrna, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da to parcelo dodeli v last predlagateljici.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo delitveni postopek izredno strokovno, življenjsko, z minimalnimi izplačili, upoštevaje vse relevantne določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Spregledalo je le, da parc. št. *284/0 k.o. X, dodeljena nasprotni udeleženki B. B., leži sredi parc. št. 1487/0 k.o. X dodeljene v last predlagateljici in da do nje tudi ne vodi nobena pot (kopija katastrskega načrta priloga A8, priloga A10). Ker mora na to, ali posamezni udeleženec dobi stvar, ki jo lahko uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari ali ne, sodišče paziti po uradni dolžnosti in v primeru, da temu ni tako, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti (125. člen ZNP), ali pa razdelitev opraviti tako, da do takšne situacije ne pride, je pritožbeno sodišče pritožbene trditve, čeprav predlagateljica sama pove, da je (tudi ona) to dejstvo opazila šele po končanem naroku, štelo kot dovoljene pritožbene trditve (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

5. Ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu, bi tako moralo sodišče prve stopnje ali določiti služnost ali razdelitev opraviti tako, da to postane nepotrebno. Ker je sicer vsa dejstva pravilno in popolno ugotovilo, je pritožbeno sodišče odločitev v tem delu samo spremenilo (358. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Upoštevajoč vse okoliščine primera (tudi nezainteresiranost nasprotnih udeležencev v tem postopku, ki niso niti enkrat izrazili želje o načinu delitve), primernost siceršnje razdelitve, ekonomičnost postopka, v izogib novim postopkom, pritožbeno sodišče meni, da je primernejša delitev, da parc. št. *284/0 k.o. X prejme v last predlagateljica, kot da ostane v lasti nasprotne udeleženke B. B. in se odloči o ustanovitvi stvarne služnosti, večja oziroma manjša vrednost zemljišča zaradi ustanovljene služnosti pa se upošteva pri delitvi stvari (125. člen ZNP). Razlika na račun izplačila vrednosti se sedaj poveča za vrednost navedene parcele 1.512,00 EUR, vendar glede na skupno vrednost vseh nepremičnin 232.648,26 EUR in zmožnost predlagateljice, da to izplačilo opravi, to ni takšna vrednost, da bi vplivala na drugačno odločitev.

6. Vrednost nepremičnin, ki jih sedaj prejme predlagateljica, znaša skupaj 144.543,52 EUR, kar za 1.571,52 EUR oziroma 1.571,50 EUR presega vrednost njenega solastniškega deleža na vseh nepremičninah, ki so predmet delitve. Nasprotna udeleženka B. B. sedaj dobi nepremičnine v vrednosti 20.914,44 EUR, torej za 1.504,56 EUR oziroma 1.504,60 EUR premalo.

7. Sprememba odločitve na vrednost doplačil nasprotni udeleženki E. P. 30,30 EUR in nasprotnemu udeležencu B. A. 36,60 EUR, ni vplivala.

8. Tako je sedaj predlagateljica A. A. dolžna za popolno izravnavo plačati B. B. 1.504,60 EUR, E. P. 30,30 EUR in B. A.. 36,60 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je v tem obsegu spremenilo odločitve tudi v II., III., IV. in V. točki izreka odločitve sodišča prve stopnje (358. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Sprememba odločitve na odločitev o povrnitvi stroškov postopka ni vplivala, pritožbeno sodišče je v ta del poseglo le tako, da je prilagodilo točke izreka sklepa sodišča prve stopnje.