Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba in sklep II U 235/2024-23

ECLI:SI:UPRS:2024:II.U.235.2024.23 Upravni oddelek

osnovna šola napredovanje v višji razred ponavljanje razreda ocenjevanje obrazložitev odločbe akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu soglasje staršev
Upravno sodišče
27. september 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upravno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da mora učiteljski zbor odločitev o tem, da učenec ne napreduje v naslednji razred, pri čemer gre za odločanje po prostem preudarku, izdati v obliki pisne odločbe. Ker upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, tudi odločitve tožene stranke, sprejete v postopku ugovora zoper oceno, ne morejo biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se sklep učiteljskega zbora, naveden v Zapisniku redovalne konference ob koncu šolskega leta Osnovne šole ... št. 60303-8/2024/1A z dne 18. 6. 2024 odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožba se v delu, v katerem se nanaša na odločbo Osnovne šole ... o zavrnitvi ugovora na oceno iz predmeta slovenščina št. 60302-1/2024/5 z dne 4. 7. 2024 in na odločbo Osnovne šole ... o zavrnitvi ugovora na oceno/neocenjenost (geografija) št. 60302-1/2024/5 z dne 4. 7. 2024, zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Učiteljski zbor Osnovne šole ... je 18. 6. 2024, na obrazložen predlog razredničarke, sprejel sklep, da mld. tožnik ponavlja 6. razred, kar je evidentirano v Zapisniku redovalne konference ob koncu šolskega leta št. 60308-8/2024/1A z dne 18. 6. 2024. Odločitev je bila mld. tožniku in njegovi zakoniti zastopnici, materi A. A., sporočena s spričevalom o končanem razredu osnovne šole, izdanim 24. 6. 2024. Iz spričevala izhaja, da je mld. tožnik negativno ocenjen pri predmetu slovenščina in neocenjen pri predmetu geografija, ter da ne napreduje v naslednji razred.

2.Mati mld. tožnika je 26. 6. 2024 vložila ugovor v skladu z določili 68. in 69. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) zoper negativno oceno iz slovenščine in neocenjen predmet - geografijo, ugovarjala pa je tudi nenapredovanju v naslednji (višji) razred. Na podlagi ugovora je ravnatelj tožene stranke imenoval komisijo za odločanje o ugovoru zoper oceno, ki je 4. 7. 2024 izdala vse tri izpodbijane odločbe, in sicer odločbo o zavrnitvi ugovora na nenapredovanje učenca, odločbo o zavrnitvi ugovora na oceno iz predmeta slovenščina in na odločbo o zavrnitvi ugovora na oceno/neocenjenost (geografija).

Tožbene navedbe

3.Mld. tožnik po zakoniti zastopnici vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je bil zaradi bolezni pri pouku opravičeno odsoten od 15. 5. 2024 do 15. 6. 2024, saj je zbolel za pljučnico z zapletom, o čemer je bila šola obveščena z dopisom matere z dne 12. 6. 2024. Čeprav je bil še vedno bolan, je 15. 6. 2024 prišel v šolo, kjer je bil vprašan angleščino, glasbo, športno vzgojo in geografijo. Dne 17. 6. 2024 je popravljal negativno oceno iz slovenščine, kar pa mu ni uspelo, saj ga je učiteljica ocenila z negativno oceno. Ker je imela mati po pogovoru s sinom mnenje, da učiteljica do njega ni bila korektna in pravična oziroma da je znal za pozitivno oceno, je v ugovoru zahtevala, da se mu omogoči ponavljanje ocenjevanja učne snovi za slovenščino pred komisijo, česar pa šola ni odobrila. Zaradi odločitve na konferenci pa tudi ni imel možnosti pridobiti še zadnje ocene iz geografije. Glede na to, da je vse leto korektno in sproti pridobival ocene ter je kljub svoji bolezni prišel v šolo še pred iztekom bolniške odsotnosti in zgolj v enem dnevu pridobil štiri ocene, se svojim obveznostim nikakor ne izmika, temveč je do neocenjenosti prišlo iz objektivnih razlogov na njegovi strani oziroma zaradi subjektivne odločitve tožene stranke na konferenci, da nima možnosti napredovanja v višji razred.

4.Mld. tožnik izpostavlja, da nima nobena od izpodbijanih odločb ustrezne obrazložitve, saj so podane zgolj pavšalne navedbe. Odločbe torej ne vsebujejo razlogov, ki bi mu omogočali pravno varstvo, sodišču pa sodni preizkus upravnih aktov, s čimer je tožena stranka storila bistveno kršitev določb upravnega postopka. Že učiteljski zbor, ki je odločal o njegovi pravici o napredovanju v višji razred, mu ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev o nenapredovanju formalno sporočena le preko spričevala. Tožena stranka tako ni sprejela nobenega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo (sprva v obliki ugovora, nato pa tudi v obliki upravnega spora). Prav tako navedenemu standardu ni zadostila komisija, saj o ugovoru ni vsebinsko odločala. V zvezi s tem se sklicuje na sodbi Upravnega sodišča RS I U 1231/2013 z dne 25. 9. 2013 in III U 174/2019 z dne 27. 8. 2019, ki obravnavata podoben primer. Izpostavlja še, da mu dejansko ni bilo omogočeno, da bi do sestanka komisije predložil zahtevano dokumentacijo (poziv je bil poslan v petek, 28. 6. 2024), saj je zakonita zastopnica že prvi naslednji delovni dan (t. j. ponedeljek, 1. 7. 2024) priporočeno na pošto oddala zahtevano dokumentacijo, ki jo je tožena stranka prejela 3. 7. 2024, torej en dan pred zapisom odločbe.

5.Mld. tožnik izpodbijane akte graja tudi zaradi napačne uporabe materialnega prava, in sicer meni, da bi morala šola, glede na njegove diagnosticirane težave (ADHD) in njegovo daljšo odsotnost od pouka zaradi bolezni v kritičnem obdobju šolskega leta, uporabiti tretji odstavek 69. člena ZOsn in 22. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (v nadaljevanju: Pravilnik). Že iz vloženih ugovorov zakonite zastopnice namreč izhaja, da ni zahtevala ponavljanja razreda, prav tako pa ni podala soglasja k predlogu razrednika za ponavljanje razreda. Po mnenju mld. tožnika je odsotnost v času od 15. 5. 2024 do 15. 6. 2024 že sama po sebi dolgo obdobje, ob tem pa je nujno upoštevati tudi, da je pri njem podana motnja ADHD, zaradi česar mora v učenje vložiti bistveno več truda. Bistven je tudi čas njegove odsotnosti, saj je bil zaradi bolezni odsoten na koncu zadnjega ocenjevalnega obdobja, ko je treba pridobiti največ ocen. Prepričan je, da je v njegovem primeru ustreznejše napredovanje v naslednji razred, saj bi ob dobro usmerjeni podpori uspešneje okrepil znanje, medtem ko bi se moral s ponavljanjem razreda znova osredotočiti tudi na predmete, ki jih je že uspešno opravil, pri čemer pa ima že sedaj težave s pozornostjo in motivacijo za daljše šolsko delo.

6.V posledici navedenega mld. tožnik predlaga, da sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze in sámo na seji odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije tako, da se izpodbijane odločbe odpravijo, in da mld. tožnik napreduje v 7. razred osnovne šole. Podredno pa predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi in se zadeva vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odgovor na tožbo

7.Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe in predlaga, da se mld. tožniku naloži plačilo stroškov postopka, vključno z vsemi nastalimi sodnimi stroški in stroški odvetniških storitev. Navaja, da se je predmet ugovora mld. tožnika nanašal na nepravilnosti pri ocenjevanju, zato je ravnala v skladu z 68. členom ZOsn in ne 69. členom ZOsn. Poudarja, da sta odločanje o ponavljanju in odločanje o nepravilnostih pri ocenjevanju dva ločena postopka. Iz vsebine ugovora, ki ga je vložil mld. tožnik, namreč jasno izhaja, da starši ugovarjajo izključno nepravilnostim pri ocenjevanju, ne pa ponavljanju ali temu, da šola učencu ni omogočila vključitve v dopolnilni pouk in drugih oblik individualne ter skupinske pomoči. Čeprav iz ugovora mld. tožnika ne izhaja neposreden ugovor na ponavljanje, je komisija kljub temu odločala tudi o tem, vendar izključno z vidika nepravilnosti pri ocenjevanju.

8.Tožena stranka pojasnjuje, da ni izdala odločbe o ponavljanju, saj 69. člen ZOsn določa, da lahko starši vložijo ugovor v treh dneh po prejetju spričevala, kar pomeni, da se rok šteje od vročitve spričevala, ne pa od vročitve odločbe, izdaje katere 69. člen ZOsn ne predvideva, prav tako je ne določa 60.a člen ZOsn. K temu še dodaja, da je bilo na enem izmed sestankov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje z ravnatelji osnovnih šol jasno povedano, da se odločba v primerih ponavljanja v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju brez soglasja staršev ne izdaja. Prav tako iz okrožnice Ministrstva za vzgojo in izobraževanje št. 6030-1/2023/30 z dne 21. 6. 2023 izhaja, da v primeru ponavljanja ne gre za upravno odločbo.

9.Tožena stranka meni, da je ustrezno upoštevala predlagane prilagoditve pri mld. tožniku in pojasnjuje, da so mu, skladno s 27. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, prilagodili število ocen pri naravoslovju in matematiki, tako da ni zagovarjal snovi zadnje četrtine leta pri matematiki, kljub temu, da ima tudi na tem področju velike primanjkljaje.

10.Tožena stranka še dodatno zavrača navedbe, da učiteljica ni bila korektna in pravična pri ocenjevanju mld. tožnika, pri čemer pripominja, da lahko o ustreznosti učiteljevega dela presojajo le za to usposobljene inštitucije oziroma posamezniki. Dodaja, da je imel mld. tožnik možnost popraviti negativno oceno pri slovenščini že med 23. 4. 2024 in 15. 5. 2024, ko je zbolel, poleg tega pa je učiteljica tudi opozorila tožnikovo mater, da mora mld. tožnik čim prej pristopiti k popravljanju negativne ocene. Poudarja še, da gre pri odločitvi glede nenapredovanja učenca v višji razred za strokovno odločitev učiteljskega zbora, ki vedno pretehta vse možnosti in odloči v dobro otroka. Velike vrzeli v znanju mld. tožnika, več negativnih ocen pri matematiki in slovenščini že v preteklem šolskem letu in obrazložen predlog razredničarke so odločilno vplivali na sprejem odločitve, da mld. tožnik ne napreduje v višji razred, zatorej ni šlo za subjektivno odločitev o nenapredovanju.

11.Glede očitka o nezakonitem postopanju Komisije pa tožena stranka pojasnjuje, da je bila mati mld. tožnika 28. 6. 2024, še isti dan po prejemu ugovora, telefonsko pozvana, da dostavi njegove izdelke, s katerimi morebiti razpolaga, in seznanjena, da jih potrebujejo v ponedeljek, 1. 7. 2024 zjutraj, torej je bila seznanjena, da dostava po pošti ne bo pravočasna. Ob tem tudi izpostavlja, da je z večino dokumentacije, ki jo je potem prejela 3. 7. 2024, po zasedanju Komisije, že razpolagala in jim je tudi bila na voljo pri odločitvi.

Dopolnitev tožbe - poprava tožbenega zahtevka

12.Sodišče je po prejemu spisa s strani tožene stranke ugotovilo, da je v njem listina z oznako Zapisnik redovalne konference ob koncu šolskega leta št. 60303-8/2024/1A z dne 18. 6. 2024, ki vsebuje zapis, da "razredničarka predstavi učenca B. B., izpostavi dogajanja v zadnjem tednu (povzetek tega, kar so se pogovarjali na RUZ 14. 6.) in poda obrazložen predlog za ponavljanje razreda. UZ predlog podpre. Izpostavljen je velik primanjkljaj v znanju tako pri slovenščini, kot tudi pri matematiki, ki pa je bila ocenjena pozitivno". Po presoji sodišča navedena odločitev predstavlja akt, ki ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato mld. tožnika pozvalo, da naj tožbo dopolni na način, da pravilno opredeli izpodbijani akt.

Sprememba tožbe in prva pripravljalna vloga tožnika

13.Mld. tožnik je tožbo pravočasno dopolnil in poleg odprave vseh treh odločb tožene stranke z dne 4. 7. 2024 predlagal, da se odpravi tudi Sklep učiteljskega zbora Osnovne šole ... z dne 18. 6. 2024 o tem, da ponavlja 6. razred. Ob tem pojasnjuje, da mu predhodno ni bil vročen niti zapisnik redovalne konference, niti obrazložen predlog razredničarke. Vztraja pri navedbah iz tožbe in še dodatno podrobno opisuje nerazumevanje šole oziroma učiteljev do njegovih težav ter prilaga še dodatno dokumentacijo.

Druga pripravljalna vloga tožnika

14.Dne 20. 9. 2024 je mld. tožnik predložil še odločbo Zavoda RS za šolstvo št. 6901-1353/2024-18 z dne 12. 9. 2024, s katero se ga usmerja v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v okviru iste osnovne šole, ter strokovno mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami z dne 24. 6. 2024, za kateri je pojasnil, da ju predhodno ni mogel predložiti, saj ju je prejel šele sedaj.

Prednostna obravnava zadeve po 13.a členu Zakona o sodiščih (ZS)

15.Naslovno sodišče je, skladno z drugim odstavkom 13.a člena ZS, ob upoštevanju tožnikove prošnje, vrste, narave in pomena zadeve ter občutljivosti in ranljivosti tožnika zaradi njegove mladoletnosti kakor tudi dejstva, da se je novo šolsko leto že začelo, predmetno zadevo obravnavalo prednostno.

K I. točki izreka

16.Tožba je delno utemeljena.

17.Med strankama ni sporno, da je Učiteljski zbor Osnovne šole ... 18. 6. 2024, na predlog razredničarke, sprejel sklep, da mld. tožnik ponavlja 6. razred, kar je evidentirano v Zapisniku redovalne konference ob koncu šolskega leta št. 60308-8/2024/1A z dne 18. 6. 2024. Po prejemu spričevala je mati mld. tožnika 26. 6. 2024 vložila ugovor, v skladu z določili 68. in 69. člena ZOsn, zoper negativno oceno iz slovenščine in neocenjen predmet - geografijo, tožena stranka pa je o ugovorih odločila dne 4. 7. 2024 s tremi različnimi odločbami. Čeprav iz obravnavanega ugovora neposredno res ne izhaja, da bi zakonita zastopnica mld. tožnika izpodbijala sámo odločitev o ponavljanju razreda, pa je v ugovoru predlagala, da se mu dovoli napredovanje v višji razred, kar po presoji sodišča pomeni, da je smiselno ugovarjala tudi nenapredovanju v naslednji (višji) razred. Poleg tega je tožena stranka z odločbo št. 60302-1/2024/5 z dne 4. 7. 2024 tudi odločila o podanem ugovoru na nenapredovanje učenca.

18.V prvem odstavku 69. člena ZOsn je določeno, da učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. Ne glede na citirano določbo lahko učenec zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši ali s pisno obrazložitvijo predlaga razrednik v soglasju s starši (tretji odstavek 69. člena ZOsn). Izjemo od pravila, določenega v prvem odstavku 69. člena ZOsn, predstavlja tudi četrti odstavek istega člena, skladno s katerim lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda, na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika, ponavlja razred brez soglasja staršev, in sicer učenec na tej podlagi lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. V skladu s šestim odstavkom 69. člena ZOsn odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu ZOsn.

19.Upravno sodišče RS je v podobnih primerih, kot je obravnavani, že večkrat pojasnilo, da mora učiteljski zbor odločitev o tem, da učenec ne napreduje v naslednji razred, pri čemer gre za odločanje po prostem preudarku, izdati v obliki pisne odločbe. Podlaga zahtevi za izdajo odločbe je tretji odstavek 3. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi v primerih, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev (prim. prvi odstavek 11. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI).

20.V zvezi s sklicevanjem tožene stranke na 60.a člen ZOsn, ki našteva zadeve, v katerih se uporabljajo določbe ZUP (pri čemer gre za t. i. formalno opredelitev upravne zadeve), sodišče pojasnjuje, da je bilo poglavje IV.A Odločanje o pravicah in obveznostih učencev in IV. B Vzgojno delovanje šole dodano z novelo ZOsn-F, ki je začela veljati 24. 11. 2007, uporabljati pa se je pričela z dnem 1. 9. 2008. Namen navedene spremembe je bila postavitev jasne ločnice med vzgojnim delovanjem šole, ki je strokovne in ne upravnopravne narave, ter upravnopravnim odločanjem. Z novelo ZOsn-F je bila torej izrecno izključena uporaba določb ZUP iz vzgojnega dela, opredeljenega v poglavju IV.B, vendar pa se napredovanje iz razreda v razred ne nanaša na vzgojno delovanje šole, temveč je opredeljeno v naslednjem poglavju, t. j. 3. točki V. poglavja ZOsn. Sodišče zato meni, da določba 60.a člena ZOsn ne izključuje možnosti, da je treba ZUP uporabiti tudi v drugih primerih odločanja, ki sodijo v polje urejanja z ZOsn. ZUP se namreč subsidiarno uporablja, čeprav področni zakon tega izrecno ne določa, npr. če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (kot določata 2. in 3. člen ZUP). Skladno s 4. členom ZUP pa se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. Med načela oziroma pravila ZUP, ki se uporabljajo kot minimalni standardi, tako vselej spadajo: načelo zakonitosti pri odločanju, načelo zaslišanja stranke ter pravila o obrazložitvi odločitve. Navedena načela oziroma pravila, ki imajo podlago tudi v 22. in 25. členu Ustave RS, je tako treba upoštevati tudi v obravnavanem primeru. Pri tem sodišče še pripominja, da enako stališče nenazadnje izhaja tudi iz odgovora Inšpektorata za javni sektor št. 021-8/2023-2 z dne 9. 6. 2023, ki pa je v okrožnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje št. 6030-1/2023/30 z dne 21. 6. 2023 povzet zgolj deloma, in sicer kot utemeljitev, da v primeru ponavljanja razreda ne gre za upravno zadevo, brez upoštevanja nadaljnjega pojasnila.

21.Po presoji sodišča tudi ni odločilno, da je, skladno s šestim odstavkom 69. člena ZOsn, vložitev obrazloženega ugovora zoper odločitev o ponavljanju razreda vezana na tridnevni rok po prejemu spričevala (in ne na prejem odločbe), saj mora biti spričevalo izdano v predpisani obliki in je na njem zgolj označeno, da učenec ne napreduje. Ne glede na to, pa bi moral učiteljski zbor ob sprejemu sklepa o ponavljanju razreda izdati odločbo. Taka odločba pa mora torej poleg izreka vsebovati tudi obrazložitev z vsemi sestavinami iz 214. člena ZUP, in sicer: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi, poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP, navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka (peti odstavek navedenega člena). Ne zadošča torej, da ima šola vsebinske argumente za svojo odločitev, temveč mora tudi zagotoviti, da je le-ta sprejeta v ustrezni obliki. V odločbi učiteljskega zbora pa mora biti konkretno opredeljeno (in ne zgolj pavšalno, s sklicevanjem na "velik primanjkljaj v znanju"), katere vse so tiste okoliščine, zaradi katerih je učiteljski zbor sprejel odločitev o ponavljanju razreda. Sodišče pri tem še pripominja, da pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega akta prav tako ni mogoče sanirati s podajanjem navedb v odgovoru na tožbo.

22.Ker torej odločitev učiteljskega zbora nima ustrezne obrazložitve, se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče na podlagi obrazloženega ugotavlja, da je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb upravnega postopka, zato je, v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi v delu, ki se nanaša na odločitev o nenapredovanju mld. tožnika v višji razred, ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo.

23.V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala mld. tožniku po zakoniti zastopnici omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, pomembnih za odločitev glede napredovanja v naslednji razred (zlasti o mnenju razredničarke), učiteljski zbor pa mora o tem izdati odločbo z obrazložitvijo, ki ustreza 214. členu ZUP (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Enako velja za morebitno odločitev komisije kot pritožbenega organa.

24.V luči nadaljnjega vodenja postopka sodišče dodatno pojasnjuje, da so po presoji sodišča neutemeljene tožbene navedbe, da bi morala šola v konkretnem primeru uporabiti tretji odstavek 69. člena ZOsn, skladno s katerim ponavljanje razreda v primeru daljše odsotnosti, bolezni, preselitve ali drugih razlogov od pouka brez soglasja staršev ni mogoče. Po presoji sodišča je namreč navedena določba namenjena učencem, ki so iz primeroma navedenih razlogov dosegli slabše (a pozitivne) ocene in bi si želeli, na zahtevo oziroma s soglasjem staršev, s ponavljanjem razreda zagotoviti boljše ocene. V predmetni zadevi pa ni sporno, da je mld. tožnik dosegel negativno oceno iz slovenščine, in da je bil neocenjen pri geografiji, kar utemeljuje uporabo četrtega odstavka 69. člena ZOsn.

25.Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožnika, da sámo spremeni izpodbijano odločbo. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožnik ne zatrjuje niti v obravnavani zadevi niso izkazani. Kot že obrazloženo, gre namreč v primeru odločanja o napredovanju učenca v višji razred za odločitev, ki jo sprejme učiteljski zbor po prostem preudarku, pri čemer pa mora upoštevati temeljna pravila ZUP, torej vključno s spoštovanjem pravice do izjave in ustrezne obrazloženosti odločbe.

K II. točki izreka

26.Po ustaljenem stališču sodne prakse upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen. V prvem odstavku 2. člena ZUS-1 je namreč določeno, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika, veljavnega v času odločanja tožene stranke, je ocenjevanje znanja, ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin. Kot je že večkrat izpostavilo Vrhovno sodišče RS, iz navedenega izhaja, da je šolsko ocenjevanje opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se namreč ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval, niti se mld. tožniku z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Ker upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, pa tudi odločitve tožene stranke, sprejete v postopku ugovora zoper oceno, ne morejo biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Ni namreč dovoljen upravni spor o zakonitosti odločanja o stvari, ki sama po sebi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

27.Glede na obrazloženo, odločba Osnovne šole ... o zavrnitvi ugovora na oceno iz predmeta slovenščina št. 60302-1/2024/5 z dne 4. 7. 2024 in odločba Osnovne šole ... o zavrnitvi ugovora na oceno/neocenjenost (geografija) št. 60302-1/2024/5 z dne 4. 7. 2024, ne moreta biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo v navedenem delu s sklepom, kot nedopustno, zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

28.Sodišče še pojasnjuje, da napačen pravni pouk v obeh izpodbijanih odločbah, ki se nanašata na ocenjevanje, katerima je mld. tožnik sledil, stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa po ustaljeni sodni praksi hkrati ne more dati več pravic, kot ji pripadajo v skladu z zakonom.

K III. točki izreka

29.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega sporu zastopal odvetnik kot pooblaščenec, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

30.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

31.Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

Glede neizvedbe glavne obravnave

32.Sodišče je, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti (v preostalem delu pa zavreči), v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

-------------------------------

1Na tem mestu sodišče zgolj pripominja, da bi moral učiteljski zbor na zapisnik tudi formalno protokolirati sklep o sprejemu odločitve o ponavljanju razreda za mld. tožnika, kar pa ne vpliva na dejstvo, da so o tem sprejeli odločitev (sklep).

2Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da glede na sprejeto odločitev, kot bo obrazložena v nadaljevanju, ni upoštevalo navedb in predlaganih dokazov v obeh pripravljalnih vlogah, saj le-ti za presojo v predmetni zadevi niso odločilni.

3Navedeni člen določa, da o ugovoru odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj, najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora, med člani komisije mora biti vsaj eden, ki ni zaposlen v šoli, odločitev komisije pa je dokončna.

4Tako sodba in sklep Upravnega sodišča RS I U 1276/2024 z dne 26. 7. 2024, sodba III U 174/2019 z dne 27. 8. 2019, sodba I U 1947/2013 z dne 25. 2. 2015, sodba in sklep III U 214/2018 z dne 20. 9. 2018 in sodba I U 1231/2013 z dne 25. 9. 2013.

5Šoli je v zgoraj citiranem 69. členu ZOsn dano pooblastilo, da pri istem dejanskem stanju lahko izbere izmed več pravno enako možnih odločitev.

6Tako Poročevalec k noveli ZOsn-F (EPA 1527-IV).

7Tako sodba Upravnega sodišča RS III U 174/2019-17 z dne 27. 8. 2019.

8Ibid.

9Prim. sodba Upravnega sodišča RS II U 84/2020 z dne 26. 1. 2022, I U 1386/2016-11 z dne 6. 7. 2018 idr.

10Prim. npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 102/2024 z dne 25. 4. 2024, II U 69/2024 z dne 8. 5. 2024 in I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.

11Prim. npr. sodba Upravnega sodišča RS I U 1276/2024 z dne 26. 7. 2024, III U 214/2018-11 z dne 20. 9. 2018.

12Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 183/07 z dne 23. 4. 2008, I Up 1515/2006 z dne 20. 2. 2008 in I Up 1229/2002 z dne 23. 10. 2002 ter I Up 483/2008 z dne 22. 1. 2009.

13Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 483/2008 z dne 22. 1. 2009.

14Prim. npr. sklep Upravnega sodišča RS II U 517/2019-13 z dne 15. 6. 2022 in sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017.

15Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o osnovni šoli (1996) - ZOsn - člen 60a, 68, 69, 69/3, 69/4, 69/6 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-4

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia