Jedro

Pri odločanju o tožbenem zahtevku v zvezi z motenjem posesti stvari, sodišče ugotavlja le zadnje posestno stanje in zatrjevano motilno dejanje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se zato potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtekvu I. L., ki se nanaša na motenje njegove posesti dela parcele št. ... k.o. K., ograjenega z betonskim temeljem, na katerem je na železno konstrukcijo bila postavljena železna mreža višine 2 m, ki ga je storila tožena stranka dne 6.2.1998 po svojem izvajalcu tako, da je najprej odstranila železno konstrukcijo z betonskega temelja skupaj z železno mrežo, nato pa del parcele v izključni posesti prvotožeče stranke nasula še večjo količino odpadnega gradbenega materiala.

Toženi stranki je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja in ji prepovedalo nadaljnje posege v posest prvega tožnika.

Proti navedenemu sklepu se pritožujeta drugotožeča stranka M. G. in tožena stranka.

Drugotožeča stranka zatrjuje, da je imela na spornem zemljišču rože in živo mejo in je zato sodišče napačno ugotovilo, da nima pravice do sodnega varstva. Rože in živo mejo je gojila in zalivala v dopoldanskih urah in je zato takrat Č. H. ni mogel videti, ker je delal. Dejstvo, da je pritožnica hudo bolna pa samo po sebi ne pomeni, da se je posesti odpovedala. Zato naj bi bil utemeljen tudi njen tožbeni zahtevek, zaradi česar bi ji morala tožena stranka povrniti pravdne stroške.

Tožena stranka se pritožuje proti navedeni sodni odločbi, v kolikor je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku in trdi, da so podani vsi pritožbeni razlogi. Izpodbijani sklep naj bi imel pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj iz opisa ni razvidna posest katerega dela parcele naj bi tožena stranka motila niti glede lege niti glede velikosti, predvsem pa je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče je napačno ocenilo izpoved priče M.. Trditev, da ji zadnje stanje posesti ne more biti dobro znano ne drži, saj priča redno prihaja v prostore tožene stranke. Sodišče bi moralo opraviti ogled zemljišča na katerem naj bi bilo opravljeno motilno dejanje. Na takšen način bi se lahko prepričalo, da sta bila zid in ograja, ki sta ograjevala sporno zemljišče, zgrajena pred kratkim in ne pred več desetletji. Tožeča stranka je bila tista, ki je motila posest tožene stranke tako, da je na spornem zemljišču postavila zid in nanj namestila žično ograjo.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi tožeče stranke: Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo, da tožnica M. G. v pravnorelevantnem času pred motilnim dejanjem ni imela posesti na spornem delu zemljišča. Takšna ugotovitev ima podlago v prepričljivih izpovedbah prič, kakor tudi fotografijah, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi in jih je zato mogoče upoštevati v okviru tožbenih trditev in navedb. Iz fotografije sporne nepremičnine pred zatrjevanim motenjem posesti je namreč jasno razvidno, da na navedenem zemljišču ni bilo rož in žive meje, kot to zatrjuje pritožnica. Pritožba druge tožnice glede sklepa o motenju posesti zato ni utemeljena, posledično pa tudi ni utemeljena pritožba glede stroškov postopka.

K pritožbi tožene stranke: Ne drži pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno na katerem delu zemljišča naj bi bila motena posest tožeče stranke. V sklepu je namreč določno navedeno, da gre za del parcele, ki je ograjen z betonskim temeljem, ta temelj pa je ostal v enakem stanju tudi po motilnem dejanju in je zato izrek sklepa dovolj določen.

Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da sodišče ni pravilno interpretiralo izpovedbe priče D. M.. Iz razpravnega zapisnika z dne 27.11.1998 je povsem jasno razvidno, da je bila priča zadnjič na "vrtu" več mesecev pred motilnim dejanjem in je takrat tudi videla sporno ograjo. Sodišče prve stopnje je tako dovolj zanesljivo ugotovilo pravnorelevantni dejstvi (pravnorelevantno posestno stanje in motilno dejanje) in bi bil zato v pritožbi predlagani ogled nepremičnine povsem nepotreben. Tožena stranka se v pritožbi tudi povsem neutemeljeno sklicuje na pravdni postopek opr.št. ... v katerem naj bi bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka motila posest tožene stranke. V navedeni pravdi, ki tudi sicer ne bi mogla imeti direktnih učinkov na odločanje v tej pravdni zadevi, je namreč Okrajno sodišče v K. pravnomočno odločilo, da, sedaj tožeča, stranka ni motila pritožničine posesti stvari.

Ker niso podani razlogi, ki jih pritožnici izrecno navajata v pritožbah in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo sodno odločbo sodišča prve stopnje (368. čl. v zvezi s 380. čl. Zakona o pravdnem postopku).