Jedro

Iz izreka izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, o katerih tožnikovih zahtevkih je bilo s tem odločeno. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kar pa ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 629/2024 z dne 1. 7. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je dne 1. 7. 2024 izdala odločbo, s katero je odločila, da se zavrne prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je dne 4. 6. 2024 vložil tožnik.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka uvodoma pojasni, da je tožnik dne 4. 6. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. I P 300/2023. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP pa je predlagal odvetnika A. A. iz Kopra. V nadaljevanju navaja, da mora tožnik v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) za dodelitev le-te kumulativno izkazati dva pogoja, in sicer materialni oziroma subjektivni kriterij ter objektivni kriterij v skladu z 24. členom ZBPP, katerega določbe povzame.

3. Toženka ugotavlja, da se pred Okrajnim sodiščem v Kopru vodi pravdni postopek opr. št. I P 300/2023, zaradi plačila 1.698,00 EUR. V postopku je tožnik udeležen kot tožena stranka. Iz P vpisnika Okrajnega sodišča v Kopru izhaja, da je bila dne 26. 2. 2024 izdana sodba na podlagi pripoznave in da je tožnik dne 26. 3. 2024 vložil pritožbo zoper sodbo. Toženka navaja, da je tožnika z dopisom z dne 10. 6. 2024 pozvala, da natančno pojasni, kaj je potrebno s pomočjo odvetnika v obravnavanem postopku storiti oziroma vložiti. V dopolnitvi prošnje z dne 18. 6. 2024 je tožnik pojasnil, da potrebuje pravno pomoč v nadaljevanju postopka in sicer glede odgovora višjega sodišča in morebitne revizije.

4. Toženka ocenjuje, da zgolj bodoče negotovo dejstvo, da bo morebiti v obravnavanem postopku potrebna pomoč odvetnika v zvezi z odločbo pritožbenega sodišča oziroma za vložitev izrednih pravnih sredstev, ne more biti podlaga za odločanje o BPP za vnaprej in je zato prošnja nerazumna, ker je preuranjena in tako tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Pojasnila je še, da bo tožnik, kolikor bo v obravnavanem pravdnem postopku potreboval pomoč odvetnika za konkretno pravno oziroma procesno dejanje, lahko ponovno vložil prošnjo za BPP in navedel kaj je potrebno s pomočjo odvetnika v postopku storiti oziroma vložiti.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da se z obrazložitvijo izpodbijane odločbe ne strinja in jo prereka v celoti. Res je, da je že sam odreagiral na sklep Okrajnega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. I P 300/2023, kar pa je naredil zaradi nujnosti in nemogočega 8- dnevnega roka. Zaradi tega in zdravstvenih težav ni mogel podati vseh relevantnih dejstev, kot bi jih lahko ob pomoči pravnega strokovnjaka. 8-dnevni rok je po njegovem mnenju nesprejemljiv in neprimeren za navedbo relevantnih dejstev ter ob njegovih zdravstvenih težavah, zato ni imel druge izbire, kot da zaprosi za to BPP. Navaja, da je bila njegova vloga neprimerno obravnavana ter nasprotuje, da bi si moral v 8-dnevnem roku pridobiti pravnika. Navaja še, da 6. točka obrazložitve izpodbijane odločbe ni primerna, saj mu je toženka odobrila BPP v zadevi opr. št. I P 41/2024, kjer gre za isto tematiko kot v obravnavani zadevi.

6. Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 4. 6. 2024. 9. Sodišče ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe, ki ga je toženka oblikovala tako, da je navedla "Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 4. 6. 2024 vložil prosilec B. B. se zavrne", ni določen in ga niti v okviru tožbenih navedb ni mogoče preizkusiti.

10. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP mora toženka, če ZBPP ne določa drugače, postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Ta v 213. členu določa, da se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek); izrek mora biti kratek in določen (šesti odstavek). Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.1 Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen.

11. Iz izreka izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, o katerih tožnikovih zahtevkih je bilo s tem odločeno. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi izpodbijane odločbe (5. in 6. točka), kar pa kot že rečeno ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. V izreku bi namreč morala natančno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je v obravnavani prošnji za dodelitev BPP uveljavljal tožnik, vendar je toženka presodila, da v zvezi s tem niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP in je zato te zahtevke zavrnila. Le na podlagi tako oblikovanega izreka je namreč mogoče ugotoviti, o čem je bilo v zadevi sploh odločeno, ter presoditi, ali je takšna odločitev zakonita, posledično pa tudi ugotoviti, katera odločitev postane dokončna in pravnomočna.2

12. Sodišče po povedanem ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

13. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem odpravi izpostavljene pomanjkljivosti.

14. Odločitev je sodišče sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Glej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), urednika P. Kovač in E. Kerševan, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 436 do 442. 2 Prim. sodbi tega sodišča III U 179/2022 z dne 9. 9. 2022 in III U 190/2022-6 z dne 15. 9. 2022.