Jedro

Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti. S tem tudi nima procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajna upraviteljica. Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, pritožba ni dovoljena, saj v tem delu pritožnik ni imel procesne sposobnosti. Zato je prvo sodišče pritožbo pravilno zavrglo, saj mora na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčevo pritožbo zoper sodbo P 219/2015 z dne 23. 4. 2018. Svojo odločitev je oprlo na določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pojasnilo je, da z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora v pravdnem postopku, v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, stečajnega dolžnika zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik. Zaključilo je, da je stečajni dolžnik (pritožnik) omejeno procesno sposoben, zato ne more sam oz. po stalni skrbnici – ta je z začetkom stečajnega postopka izgubila položaj njegove zakonite zastopnice v delu, nanašajočem se na premoženje, ki vpliva na stečajno maso – vložiti pritožbe.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in izpostavlja kratenje ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Meni, da mu je sodišče prve stopnje z zavrženjem pritožbe kratilo pravico do sodnega varstva. Poudarja, da ima kljub osebnemu stečaju pravico do samostojnega nastopanja in pravico do zagovornika po lastni izbiri. Stečajna upraviteljica je v skladu z določbami ZFPPIPP dolžna varovati le pravice upnikov in pred sodišči ni dolžna zagovarjati pravic dolžnikov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in odloči o zavrženi pritožbi zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 219/2015, ali napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje nepristranskemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčevo pritožbo zoper sodbo P 219/2015 z dne 23. 4. 2018. Ugotovilo je, da se je toženec pritožil po svoji zakoniti zastopnici – stalni skrbnici, ki mu je bila postavljena zaradi delno odvzete poslovne sposobnosti. Nad tožencem se je 29. 5. 2017 začel postopek osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (St ...). Za stečajno upraviteljico je bila imenovana T. T., ki je z dnem začetka postopka osebnega stečaja postala toženčeva zakonita zastopnica, saj se pravdna zadeva nanaša na plačilo terjatve, ki vpliva na stečajno maso. Ta je pridobila po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, medtem ko stalna skrbnica z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, nanašajočem se na premoženje, ki vpliva na stečajno maso.

5. Razlogovanje prvega sodišča je pravilno. Po določbi 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje (101. člen ZPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji, tako da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP), zakoniti zastopnik pri razpolaganju v zvezi s tem premoženjem pa je stečajni upravitelj.

6. Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno stališče o omejeni pritožnikovi procesni sposobnosti, pa tudi o tem, da je z začetkom stečajnega postopka njegova stalna skrbnica izgubila položaj njegove zakonite zastopnice.

7. Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti. S tem tudi nima procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajna upraviteljica. Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, pritožba ni dovoljena, saj v tem delu pritožnik ni imel procesne sposobnosti. Zato je prvo sodišče pritožbo pravilno zavrglo, saj mora na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).

8. Pritožbeno razlogovanje, da ima toženec navkljub osebnemu stečaju pravico do samostojnega nastopanja v sodnem postopku, je zmotno. Prvo sodišče je pravilno izpostavilo pravno podlago, ki temu ne pritrjuje. Odločba Up-949/12 z dne 10. 10. 2013, ki jo kot dokaz pravilnosti svojih naziranj izpostavlja pritožnik, ureja povsem drugačen pravni položaj. Gre za vprašanje pravice do pritožbe osebnega dolžnika zoper sklep o prodaji dolžnikove nepremičnine v postopku zaradi insolventnosti. Stečajni dolžnik ima v postopku osebnega stečaja položaj stranke tega postopka. Ustavno sodišče se je v izpostavljeni odločbi ukvarjalo s tehtanjem položajev stečajnega dolžnika v stečajnem postopku nad pravno osebo in stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja. Ugotovilo je, da se položaja v bistvenem razlikujeta. Položaj stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo.

9. V konkretnem primeru pa ne gre za postopek osebnega stečaja, marveč za redni pravdni postopek, v katerem se je prvo sodišče ukvarjalo z vprašanjem odpadle podlage za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev. V pravnih razmerjih, o katerih se odloča zunaj stečajnega postopka, pa stečajni upravitelj – skladno z izpostavljeno določbo 245. člena ZFPPIPP – opravlja funkcijo zastopanja. Tožencu v konkretnem primeru ni odvzeta pravica do pravnega sredstva, le uveljavljati jo mora preko stečajnega upravitelja. Zato kršitve, ki jih izpostavlja pritožba (25. člen URS, 6. in 13. člen EKČP), niso podane.

10. Glede na obrazloženo je bilo treba pritožbo zavrniti, saj v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).