Jedro

Bolezen je kronificirana, kar pomeni, da se simptomi ne bodo več povsem umaknili in da ji bodo omenjene spremembe tudi v bodoče onemogočale popolno presojo realnosti in odločanja v svoje dobro. Nezmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi je torej pri nasprotni udeleženki trajna. Sodišče je ugotovilo, da potrebuje najširši obseg varstva, saj zaradi njenega duševnega stanja nima pri nobeni od pomembnih zadev ohranjene razsodnosti in volje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo, za skrbnika imenovalo njenega sina A. A., ki mu je določilo naslednje pravice in obveznosti: da nasprotno udeleženko zastopa v sodnih postopkih pred sodišči in postopkih pred upravnimi in drugimi organi pri uveljavljanju njenih pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri uveljavljanju socialnih pravic, socialnih varstvenih storitev, pri urejanju osebnih dokumentov in v postopkih pred nosilci javnih pooblastil; jo zastopati v pravnem prometu in v njenem imenu sklepati pravne posle; upravljati in razpolagati z njenim premoženjem, to je s prihodki in denarnimi sredstvi na računu, tako da poskrbi za plačilo tekočih življenjskih stroškov in pokritje drugih temeljnih življenjskih potreb in poravnavo dolga; v njenem imenu prevzemati pošto; sodelovati v postopku za izboljšanje in ohranitev njenega zdravja; urejati vse potrebno v zvezi z namestitvijo in bivanjem v institucionalnem varstvu, če bo to potrebno; skrbeti za osebnost nasprotne udeleženke ter jo vzpodbujati k ohranjanju zdravja, vključevanju v socialno življenje in ohranjanju samostojnosti.

2.Nasprotna udeleženka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo. Iz nerazumljivih pritožbenih navedb je mogoče izluščiti nasprotovanje odločitvi, ki naj bi bila posledica diktata UDBO-mafijske oblasti, da sodišče ne more posegati vanjo ter v njeno družino in da je mlada, vitalna in zdrava. Nasprotna udeleženka je 26. 7. 2024 sodišču posredovala še eno vlogo, ki pa ne more biti predmet pritožbene presoje, saj je bila sodišču posredovana po izteku pritožbenega roka.

3.A. A., ki je bil imenovan za skrbnika nasprotne udeleženke, je v odgovoru na pritožbo navedel, da mama še vedno redno mesečno nakazuje skoraj celoten znesek pokojnine internetnim prevarantom, zato ji zmanjka denarja za osnovne potrebščine. Sam, njegov brat, oče, ki je bivši mož nasprotne udeleženke ter njena sestra poravnavajo račune nasprotne udeleženke za stroške bivanja in hrane.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter pravilno uporabo materialnega prava. Nerazumljivost in nesmiselnost pritožbenih navedb nasprotne udeleženke onemogoča njihovo razumno presojo. Preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti pa izkazuje, da sodišče prve stopnje omenjenih bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo, materialno pravo pri presoji pogojev za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo, pogojev za imenovanje njenega skrbnika in pri določitvi skrbnikovih pravic in obveznosti do nasprotne udeleženke kot varovane osebe, pa je pravilno uporabilo.

6.V skladu z določbo 262. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče postavi pod skrbništvo in imenuje skrbnika osebi, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. V drugem odstavku 239. člena DZ je poudarjeno, da je namen skrbništva za odrasle osebe v varstvu njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka hudo duševno motnjo, ki je pri nasprotni udeleženki povzročila nastanek kongnitivnih, čustvenih in vedenjskih sprememb. Bolezen je kronificirana, kar pomeni, da se simptomi ne bodo več povsem umaknili in da ji bodo omenjene spremembe tudi v bodoče onemogočale popolno presojo realnosti in odločanja v svoje dobro. Nezmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi je torej pri nasprotni udeleženki trajna. Sodišče je ugotovilo, da potrebuje najširši obseg varstva, saj zaradi njenega duševnega stanja nima pri nobeni od pomembnih zadev ohranjene razsodnosti in volje.

7.Nasprotni udeleženki je bil za skrbnika določen njen sin, ki izpolnjuje vse pogoje za skrbnika, določene v 241. členu. Glede na stanje nasprotne udeleženke pa so pravilno določene tudi skrbnikove obveznosti.

8.Glede na navedeno je izpodbijana odločitev pravilna, pritožba nasprotne udeleženke pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Nasprotni udeleženki se je rok za vložitev pritožbe iztekel 27. 6. 2024.

2Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami

3Uradni list RS, št. 16/2019

4Uradni list RS, št. 15/2017

5Gre za shizoafektivno motnjo, ki se zdravi kot shizofrenija.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 241, 262

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.